Tiskane izdaje
Johannesburg − Nekdanji južnoafriški predsednik in borec za človekove pravice Nelson Mandela je 95. rojstni dan dočakal v bolnišnici, kjer se po zagotovilih družine njegovo zdravstveno stanje nenehno izboljšuje. Njegova najmlajša hči Zindzi je povedala, da oče že lahko komunicira in da spremlja televizijo. »Njegov napredek je neverjeten. Zelo dobro se odziva,« je dejala Zindzi.
Južna Afrika se po šestih tednih skrbi in strahu za zdravje priljubljenega borca proti dolgoletnemu apartheidu pripravlja na slavje in praznovanje njegovega življenja. Otroci po šolah so dan začeli s prepevanjem rojstnodnevne pesmi »Vse najboljše«, člani motorističnih skupin so čistili ulice, prostovoljci prenavljali šole in politiki vsaj 67 minut svojega časa posvetili dobrodelnosti. S tem se bodo poklonili 67 letom, ki jih je nekdanji politik posvetil Južni Afriki. Združeni narodi so namreč rojstni dan Nobelovega nagrajenca leta 2010 razglasili za mednarodni dan Nelsona Mandele, ko naj bi vsak posameznik sveta del svojega dneva posvetil drugim.
Rojstnega dne Nelsona Mandele pa so se spomnili tudi drugod po svetu, saj so mu čestitke poslali številni svetovni voditelji, med njimi ameriški predsednik Barack Obama, nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton s soprogo Hillary, ruski predsednik Vladimir Putin, nemška kanclerka Angela Merkel, tibetanski duhovni vodja dalajlama, zadnji južnoafriški predsednik v času apartheida FW de Klerk in celo astronavti iz Mednarodne vesoljske postaje.
Prvi temnopolti južnoafriški predsednik pa danes ne praznuje le rojstnega dne, ampak tudi obletnico poroke. Pred 15 leti na današnji dan se je namreč poročil s svojo tretjo ženo Graca Machel. Čeprav so svojci v zadnjih tednih trepetali za njegovo življenje, pa so danes sporočili, da jih vsak dan, vedno znova pozitivno preseneča. Thabo Mbeki, ki ga je nasledil na predsedniškem položaju, je za francosko tiskovno agencijo AFP celo izrazil upanje, da se bo smel kmalu vrniti domov.
Nelson Rolihlahla Mandela je bil rojen 18. julija 1918. Oče mu je dal ime Rolihlahla, kar v jeziku plemena Thembu pomeni »povzročitelj težav«, pozneje pa so mu z vstopom v šolo dali še angleško ime Nelson. Šolal se je za pravnika, kmalu po izvolitvi Nacionalne stranke leta 1948, ki je začela uresničevati velik načrt apartheida, pa ga je življenje vrglo v boj za enakopravnost med rasami.
Bil je aktiven član Afriškega narodnega kongresa (ANC). Po neuspešnem boju z oblastmi, ki so vse bolj zategovale zanko okoli opozicijskih političnih organizacij, je med skupino članov ANC vzklila ideja o oboroženem krilu organizacije. Eden od ustanoviteljev krila Umkhonto we Sizve (MK), ki v grobem prevodu pomeni Sulica naroda, je bil tudi Mandela, ki ga je sodišče leta 1964 − skupaj z drugimi člani ANC − obsodilo zaradi izdaje.
Naslednjih 27 let svojega življenja je preživel na otoku Robben, kjer so politični zaporniki bitko za enakopravnost bili tudi z upravniki zapora. Po končnem zrušenju apartheida v začetku 90. let prejšnjega stoletja, so leta 1994 v Južni Afriki izvedli prve demokratične volitve, na katerih so sodelovali tudi temnopolti državljani. Kot prvi temnopolti predsednik države je bil izvoljen Nelson Rolihlahla Mandela.
Državo je vodil le en mandat, nato pa se je počasi začel umikati iz politike. Leta 2004 je sporočil, da se popolnoma umika iz javnega življenja, a mu to v resnici v celoti ni nikoli uspelo. Zaradi svojih dejanj je namreč postal svetovna ikona boja proti apartheidu, za številne rojake pa simbol upanja na boljšo prihodnost.
V zadnjem času je imel Mandela sicer precejšnje težave z zdravjem. Kot smo na naši spletni strani že poročali, so ga 8. junija zaradi kronične pljučnice že četrtič letos sprejeli v bolnišnico. V kritičnem, a stabilnem stanju je tako že več kot mesec dni.
