Tiskane izdaje
Nasprotniki vlade, razočarani nad razvojem politične tranzicije in nezadržnim slabšanjem gospodarskih ter varnostnih razmer, vztrajajo, da bodo na ulicah ostali vse do padca režima, za katerega pravijo, da ne čuti nobenega spoštovanja do demokratičnih vrednot. Z nasprotne strani nanje letijo najrazličnejše opazke; vladni privrženci jih označujejo z izdajalci in slabimi poraženci, ki pripravljajo državni udar, medtem ko uradna oblast v njih prepoznava glas sovražnikov, ki uničujejo demokratični proces in s tem neposredno tudi prihodnost egiptovske države.
Egipt leto dni po začetku predsednikovega mandata poka po šivih. Vse več indicev je, da si želi islamistična oblast z Mohamedom Mursijem na čelu podrediti vse ključne vzvode moči. Odgovor, ki ga napoveduje sekularna opozicija, na drugi strani skoraj zagotovo vodi v nasilje in še večji konflikt, ob tem pa ne rešuje problema vse večje razdeljenosti družbe, ki preprečuje kakršen koli bistven politični in gospodarski napredek.
Predsednik Mursi je v nedavnem nastopu zatrdil, da je velik del krize, v kateri se je znašel Egipt, izmišljene in da za njo stojijo omrežja korupcije. Politična polarizacija in konflikt, kot si ju razlaga voditelj, sta dosegla »stadij, ki ogroža egiptovsko demokratično izkušnjo, družbo pa vodi v stanje paralize in kaosa«. Odgovornost zanj pripisuje domnevnim sovražnikom države; mednje paradoksalno uvršča predstavnike sodišč, civilnih gibanj, medijev in drugih skupin državljanov, ki so bili v preteklem letu izpovljeni kot najbolj pogoste tarče poskusov širjenja vladnega nadzora nad vsemi demokratičnimi institucijami v državi.
Novo poglavje revolucije
Opozicija je v predsednikovih besedah našla dokaz, da vlada in njeno vodstvo ne razumeta »magnitude jeze, ki jo čuti vse večji del prebivalstva«. Organizatorji nedeljskih protestov Mursija obtožujejo avtoritarnega vodenja države, v kateri so Muslimanski bratje in njihovo politično krilo Stranka svobode in pravičnosti prevzeli nadzor nad večino ključnih političnih institucij.
Nacionalna osvobodilna fronta (NSF) je v četrtek zavrnila predsednikovo pobudo po dialogu in umiritvi strasti ter pozvala k razpisu predčasnih volitev. Tokratne demonstracije je označila kot novo poglavje vsesplošne vstaje, ki je pred dvema letoma spodnesla režim Hosnija Mubaraka. »Prepričani smo, da se bo protestov udeležilo na milijone Egipčanov, ki bodo na miren način uresničili svoje želje in nadaljevali revolucijo,« so dejali njeni predstavniki. Razpis predčasnih volitev, sodeč po peticiji, ki so jo objavili, podpira vsaj 15 milijonov ljudi.
Opozicija je predsednikovo pobudo k dialogu zavrnila le nekaj ur pred začetkom množičnih demonstracij, ki so jih v podporo vladi pred koncem tedna po več mestih v državi napovedali privrženci Muslimanskih bratov. Na egiptovskih ulicah se bo danes in jutri po napovedih trlo na stotisoče jeznih ljudi. V središču protestov, ki bi se lahko kadar koli sprevrgli v širše spopade med privrženci ene in druge strani, bo vprašanje legitimnosti aktualne oblasti. Mursijeva vlada je v letu dni prelomila večino obljub in zavez z začetka mandata. Njeno vladavino je poleg spornih poskusov podrejanja sodišč, medijev in civilne družbe zaznamovalo predvsem slabo finančno in gospodarsko upravljanje; visoka inflacija in brezposelnost ter pomanjkanje električne energije in pogonskih goriv, ki čedalje bolj vplivajo na življenje navadnih državljanov.
