Kaj pomeni plačilna nesposobnost ZDA

Washington − Natančen datum, kdaj bodo Združene države dejansko plačilno nesposobne, je izjemno težko določiti, saj se po podatkih finančnega ministrstva državni prihodki gibljejo od tri do enajst milijard dolarjev na dan. Hkrati se državni finančniki luknji v državni blagajni že od maja, ko je država dosegla mejo 16.700 milijard dolarjev za izposojanje, izogibajo s kreativnim računovodstvom, s katerim prelagajo denar z enega na drug račun.

Finančni minister Jack Lew je 17. oktober kot datum plačilne nesposobnosti določil, ker naj bi takrat imel na voljo le še 30 milijard dolarjev, medtem ko dnevni izdatki države lahko presežejo 60 milijard dolarjev. To še ne pomeni, da bodo ZDA brez dviga meje za zadolževanje jutri prenehale plačevati račune. Toda na obzorju je nekaj velikih računov, ki jih bo potrebno poravnati:

• 23. oktober: 12 milijard dolarjev za pokojnine
• 28. oktober: 3 milijarde dolarjev za plače zaposlenih v zvezni javni upravi
• 31. oktober: 6 milijard dolarjev obresti na ameriške dolžniške papirje
• 1. november: 67 milijard dolarjev za pokojnine, zdravstveno oskrbo starejših ter vojaške plače in prispevke
• 13. november: 12 milijard dolarjev za pokojnine
• 15. november: 30 milijard dolarjev obresti na ameriške dolžniške papirje

Zamujanje prvih dveh bi pomenil tehnično plačilno nezmožnost, če pa ZDA ne bodo plačale obresti, to pomeni kršitev pogodbenih obveznosti pri plačevanju dolga. O hudih posledicah slednjega za mednarodne finančne trge že tedne svarijo vsi finančni strokovnjaki, vse bolj vznemirjeni so tudi tuji upniki na čelu s Kitajsko, ki ima v lasti za 1.280 milijard dolarjev ameriških državnih obveznic. Največ dolga ZDA (slabih 66 odstotkov) je sicer v lasti samih Američanov.

Proračunski skrajneži na desnici imajo ob tem svojevrstne poglede. »Država vsak mesec dobi povprečno 250 milijard dolarjev davčnih prihodkov, plačati pa moramo 30 milijard dolarjev obresti na naš dolg. Dober voditelj ne bi nikoli dejal, da bo država plačilno nesposobna. Če ne dvignemo dolga, preprosto pomeni, da moramo uravnotežiti proračun in zmanjšati porabo,« trdi Rand Paul.

Podobno mnenje so izrazili tudi v bonitetni hiši Moody's, kjer so prepričani, da bi finančno ministrstvo tudi brez dviga meje zadolževanja še naprej izplačevalo obresti in glavnico. »Meja zadolževanja omeji vladno porabo na raven njenih prihodkov, ne prepoveduje pa servisiranja njenega dolga,« ugotavljajo v Moody's.

Toda trditev je bolj teorija. V praksi bi to pomenilo, da mora vlada svojo porabo zmanjšati za ogromnih 32 odstotkov oziroma za 108 milijard v prvem mesecu. To bi po mnenju ekonomistov nemudoma povzročilo hudo recesijo, razsutje borznega trga, družbene nemire. Po besedah ministra Lewa bi bile posledice katastrofalne.