Kako sploh popisati Kitajce?

Zaradi številnih vzrokov, ne nazadnje zaradi politike enega otroka, se popisu izognejo milijoni Kitajcev.

Objavljeno
16. julij 2010 21.23
Zorana Baković
Zorana Baković
Peking – Ko se bo točno opolnoči 1. novembra letos začel šesti popis prebivalstva države z največ prebivalci na svetu, se bo tega lotilo 6,5 milijona popisovalcev. To še vedno ne zagotavlja natančnosti rezultata, čeprav bo letos tehnologija popisa izpopolnjena. Nekaj deset milijonov ljudi več ali manj ne igra nobene vloge.

Nihče pravzaprav ne ve, koliko Kitajcev popis leta 2000 ni zajel. Uradne ocene govorijo, da je bilo »izpuščenih« od 30 do 40 milijonov prebivalcev, neodvisni demografi pa trdijo, da je številka zelo blizu sto milijonov. Večina teh so neprijavljeni otroci v družinah z več potomci, kot jih dovoljuje zakon.

Tako imenovana politika enega otroka na Kitajskem velja pravzaprav za mesta, na podeželju pa je dovoljeno imeti drugega otroka, če je prvi deklica. Protizakonito pa je imeti tretjega otroka, če se staršem rodi druga hči. Vendar to malokdo upošteva. Številnim kmetom rojstvo sina ne pomeni samo nadaljevanja rodu in priimka, temveč še bolj delovno silo na polju in nego na starost. Deklice pa pogosto ostanejo neprijavljene in tako tvorijo množico tako imenovanih dojenčkov na črno.

Drugi vzrok za nenatančnost popisa je bilo množično preseljevanje podeželskega prebivalstva. Zato se bodo tokrat popisovalci dela lotili pozimi, ker je takrat verjetno na poti manj migrantov. Kitajske oblasti so pred kratkim sporočile, da je že 211 milijonov kmetov odšlo iz svojega domačega kraja in se odpravilo s trebuhom za kruhom. Že v tej številki se skriva kal morebitnega odstopanja od natančnega vpogleda v število prebivalstva.

Da bi preprečili prevelike netočnosti, bo tokrat zagotovljena tajnost podatkov. V totalitarnih režimih je to praviloma nezanesljivo. Kitajci, ki so preživeli veliko kulturno revolucijo in preganjanja v raznih obdobjih šestdesetletnega komunizma, neradi odgovarjajo na vprašanja, ki bi jim lahko prinesla težave.

Zato si bodo popisovalci letos prizadevali, da bi popisovali osebno in ustno, in ne z izpolnjevanjem vprašalnikov. Ker jih bo treba za to usposobiti, bo popis Kitajce stal več kot kdaj prej.

Če odštejemo tistih nekaj deset milijonov prebivalcev, je bilo na Kitajskem leta 2000 1,29 milijarde ljudi. Že takrat so uradniki z ministrstva za varnost strogo zaupno govorili, da je to veliko manj od realnega stanja. Nekateri so celo trdili, da je Kitajcev približno 1,5 milijarde. Letos bo zanimivo videti, v kateri rezultat popisa bo oblast privolila in kaj bo sledilo, ko bodo ugotovili, koliko ima Kitajska prebivalstva.

Ena od težav, ki bodo po pričakovanju prišle na dnevni red po popisu, je hitro staranje prebivalstva. Zdaj je 12,3 odstotka Kitajcev starejših od 60 let, pričakujejo pa, da se bo ta delež do leta 2040 povečal na 27,5 odstotka. Da bi preprečili hitro staranje v mestih, je že zdaj dovoljeno imeti dva otroka zakoncem, ki so edinci. Čedalje več je mogoče slišati o radikalnih spremembah »politike enega otroka«. Ta tema bo prav gotovo na vrsti po popisu. Najprej je treba ugotoviti, da je Kitajcev milijarda in ... To pa prav gotovo ne bo prav nič lahko.

Iz tiskane izdaje Dela