Kardinala Becciuja obsodili na pet let in pol zapora
Vatikansko sodišče je danes obsodilo nekdaj vplivnega kardinala Giovannija Angela Becciuja na pet let in pol zapora zaradi spornih finančnih poslov. Nekdanji svetovalec papeža Frančiška, ki je nekoč veljal za papeškega kandidata, je vztrajno zanikal očitke glede finančnega kriminala in zlorabe položaja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kardinalu so izrekli tudi globo v višini 8000 evrov.
Tožilec je sicer za Becciuja zahteval sedem let zapora. Na sojenju, ki traja dve leti, pa je za skupno deset obtožencev zahteval 73 let zapora. Sodbo spoštujemo, vendar se bomo zagotovo pritožili, je dejal Fabio Vignone, odvetnik nadškofa Becciuja.
Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa gre za največji sodni proces, ki je kadarkoli potekal v Vatikanu, tako velik, da si zasluži naziv proces stoletja.
Sedaj 75-letni kardinal Becciu, nekdanji bližnji svetovalec papeža Frančiška, ki ga je leta 2020 odstavil s položaja, je doslej najvišji vatikanski uradnik, ki so mu sodili zaradi finančnega kriminala. V središču postopka je nakup luksuzne, 17.000 kvadratnih metrov velike stavbe v elitni londonski četrti Chelsea v okviru naložbenih dejavnosti Svetega sedeža.
Skupno naj bi državni sekretariat, uprava Vatikana, za nakup namenil več kot 350 milijonov evrov. Vatikan je na koncu prodal poslopje, ki so ga kupili po previsoki ceni in je bilo obremenjeno s skrito hipoteko. V zadevi je bila sicer zlasti izpostavljena zloraba sredstev iz Petrovega novčiča, nabirke, s katero papež podpira karitativna dela med najrevnejšimi po svetu.
Becciu, ki je bil v času nakupa nepremičnine na vplivnem položaju v vatikanski upravi, je bil obtožen poneverbe, zlorabe položaja, napeljevanja h krivemu pričanju ter prelivanja denarja in sklepanja pogodb s podjetji in dobrodelnimi organizacijami, ki sta jih nadzorovala njegova brata na Sardiniji. Tožilec je trdil, da je povzročil, da je državni sekretariat izgubil od 130 do 180 milijonov evrov.
Ob kardinalu je bilo na zatožni klopi več cerkvenih in laičnih uslužbencev državnega sekretariata, visokih sodelavcev vatikanskih finančnih služb in oseb iz mednarodne finančne skupnosti. Med njimi je bila tudi Cecilia Marogna s Sardinije, ki naj bi delala za Becciuja in naj bi prejemala denar iz državne blagajne Svetega sedeža na račun svojega podjetja Logsic s sedežem v Ljubljani.
Papež Frančišek je po izbruhu afere leta 2020 zaradi nje in niza drugih finančnih škandalov občutno zaostril nadzor nad vatikanskim denarjem. Odločil se je za večjo centralizacijo finančnih tokov v Vatikan in odvzel pooblastila državnemu sekretariatu.
