Kdo je kdo na črnem nebu: Felix Baumgartner

Neustrašni Avstrijec se nima za adrenalinskega odvisnika, vse svoje neverjetne podvige raje skrbno načrtuje.

Objavljeno
12. oktober 2012 16.42
Posodobljeno
14. oktober 2012 12.00
US-AUSTRIA-SPACE-TECHNOLOGY
Andrej Miholič, zunanja politika
Andrej Miholič, zunanja politika

Ekstremni padalec Felix Baumgartner se je rodil 20. aprila 1969 v Salzburgu, kjer je tudi odraščal. Zaljubljenec v letenje že od malih nog je svoj prvi skok s padalom izvedel pri šestnajstih letih, letalsko znanje pa je zdaj že nekdanji vojak pozneje izpopolnjeval tudi v vrstah posebnih enot avstrijske vojske.

Baumgartner velja za enega najbolj znanih BASE skakalcev (kratica ponazarja platforme, s katerih skačejo ti ekstremni padalci – zgradbe, antene, mostovi in pečine), svoj prvi rekord pa je postavil leta 1999 s skokom z nebotičniških dvojčkov Petronas v Kuala Lumpurju, tedaj najvišjih zgradb na svetu. Dve leti pozneje je izvedel tudi najnižji BASE skok z leve roke kipa Kristusa Odrešenika v Riu.

A s tem njegovih podvigov še zdaleč ni bilo konec. Leta 2003 je opremljen samo s posebnimi karbonskimi krilci, »prosto« preletel Rokavski preliv, štiri leta pozneje pa je znova postavil rekordni višinski mejnik v BASE skokih, ko se je pognal z nebotičnika Taipei 101 v tajvanski prestolnici.

»Nisem adrenalinski odvisnik«

Čeprav večino časa preživi med Švico in Združenimi državami, zase pravi, da je doma »v zraku«. Priprave na rekordni skok s 36.500 metrov, ki ga nestrpno pričakuje, so se začele že pred petimi leti, načrtovanja se je – tako kot ostalih projektov – lotil izjemno natančno. Prav podrobno, celo pikolovsko načrtovanje po njegovih besedah močno zmanjšuje tveganost podviga. »Vse je v pripravah, narediti moraš svojo domačo nalogo,« pojasnjuje in obenem dodaja, da prav zaradi tega sovraži, če mu pripisujejo, da je »adrenalinski odvisnik«.

Avstrijski padalec je v zadnjih mesecih sicer že izvedel dva poskusna skoka za današnji podvig, in sicer z višine 21,8 oziroma 29,6 kilometra. Slednjega je opisal kot naravnost osupljivo izkušnjo: »Ko stojiš tam [na robu kapsule] v posebni obleki, slišiš samo svoje dihanje, obenem pa vidiš ukrivljenost Zemlje in popolnoma črno nebo. To je čuden pogled, ker nikoli nisi videl črnega neba. V tistem trenutku ugotoviš, da si dosegel nekaj res velikega.«