Tiskane izdaje
V novoletni čestitki, ki jo je poslal vsem prijateljem, je kitajski disident nad sliko poskočnega konja zapisal: »Reforme so mrtve, ostaja nam le še revolucija! Preženimo diktaturo, na novo vzpostavimo republiko!«
V času, ko se je velik del Azije danes pripravljal na praznovanje novega leta ob pokanju petard, je izgnani aktivist pekinškega »zidu demokracije«, ki zdaj živi v Ameriki, opozoril, da v galopu prihaja konj, ki ima polno grivo izzivov, obilico škandalov in pravih eksplozij, ki lahko zažgejo celino.
Njegova čestitka je med Kitajci izzvala celo vrsto odzivov. Nekateri so nemudoma izračunali, da bodo v letu 2014 zaznamovali 25. obletnico tiananmenskega pokola, kar bi bil lahko v resnici povod za kakšno novo gibanje. Drugi so se uprli napovedi revolucije in od »konjskega leta« zahtevali, naj bo mirno, tretji pa so se ustavili ob pojmu »republike« in razvili razpravo o tem, kaj v dosedanjih kitajskih poskusih ustvarjanja moderne države ni bilo dovolj republikansko.
Wei Jingshengova čestitka se v precejšnji meri ujema z napovedmi azijskih prerokovalcev iz peska, ki za leto konja napovedujejo nenavadno toplo podnebje in nevarno hladno gospodarstvo, serijo naravnih nesreč in val družbenih spopadov.
Strokovnjaki za »branje« vplivov različnih elementov na naravna, družbena, politična in gospodarska dogajanja pravijo, da bo to dramatično obdobje, saj prihaja »leseni« konj z močnim elementom ognja. Ker je les vnetljiv, je na vseh področjih potrebna velika previdnost. Verjetno se bodo dogajali diplomatski spodrsljaji, možne so vojne, gospodarska kriza pa se bo z Zahoda preselila na Vzhod.
In res, čeprav se je velik del Azije pripravljal na to, da konja pričaka z veseljem in vsesplošnim optimizmom (Hongkong je, denimo, za novoletno noč pripravil celih šest ton petard in ognjemetov), so se novice o pripravah veličastnega praznovanja ob prihodu novega leta prepletale s poročili iz Tajske, kjer so pripadniki »rdečih srajc« pozvali premierko Jinglak Šinavatro, naj v primeru vojaškega udara vlado preseli v Čiang Mai, kar bi praktično pomenilo razpad države, ter prizori iz Kijeva, kjer se je novoletna jelka na osrednjem trgu spremenila v simbol revolucije ... kot je to napisal Wei Jingsheng.
Kitajski predsednik Xi Jinping pa je v svoji novoletni poslanici ljudstvu vztrajal pri tisti prvi besedi iz Weijevega sporočila in zagotovil, da bo leto 2014 posvečeno prav reformam, ki bodo državo naredile »bogato in močno«. Seveda pa je vsem na Kitajskem jasno, da je bil dosedanji uspeh njihove države tesno povezan z »veliko sliko« kitajske regije in globalnega prizorišča ter da je azijska sila v mnogočem preprosto imela srečo.
Kitajski v prid je bilo tudi to, da se je v Kremlju pojavil Vladimir Putin, ki je Rusijo naredil ravno toliko azijsko, kot je bilo to potrebno kitajskim energetskim in varnostnim potrebam, pa tudi to, da se je Evropska unija močneje integrirala in tako postala sama sebi najpomembnejša tema. Poleg tega je Kitajski ustrezalo, da je Amerika iz vojn, ki smo jim bili priče v minulih dvajsetih letih, prihajala kot krvava zmagovalka okrnjenega globalnega ugleda, pa tudi to, da je bilo zaradi finančnih kriz in valutnih kolebanj v interesu Zahoda, da se kitajska gospodarska lokomotiva ne ustavi v predoru.
A prav leto 2014 bi lahko kolo sreče zavrtelo v obratno smer, kajti čeprav se na prvi pogled zdi, da grožnja dveh državljanskih vojn − v Ukrajini in Tajski − nima neposredne zveze s Kitajsko, so v Pekingu zaskrbljeni zaradi hudih posledic, ki bi lahko vplivale na kitajske strateške interese v srednjeazijski državi in eni najpomembnejših članic Aseana. Dolgotrajna nestabilnost v Kijevu in Bangkoku bi lahko kitajsko vodstvo prisilila k temu, da bi moralo preoblikovati del svoje zunanje politike, Peking pa bi moral nato na nov način in v sila občutljivih pogojih zavzeti nov položaj do Moskve, ki ima pomembno vlogo v ukrajinski drami, pa tudi do Washingtona, ki stoji za dogajanji v Bangkoku.
A za Kitajsko bo od vsega najpomembneje to, kar se bo v letu konja zgodilo z njenimi odnosi z Japonsko. Odkar je poskušal japonski premier Šinzo Abe obraniti svoje obiske v templju Jasukuni, je med sosedama usahnilo še tisto malo dialoga, kolikor ga je preostalo v mednarodnih institucijah. V sredo so se predstavniki obeh držav v varnostnem svetu ZN glasno sporekli glede tega, kdo podpihuje fašizem in kdo dviguje temperaturo v Vzhodnem kitajskem morju. Po kočanih praznikih lahko zato pričakujemo nove vojne iskre. Les je vnetljiv, opozarjajo prerokovalci. Ogenj pa je večno prisoten element v letu lesenega konja.
V prihodnjih mesecih se utegnejo zgoditi velike spremembe tudi na Korejskem polotoku. Južnokorejska predsednica Park Geun Hje je na novoletni tiskovni konferenci malce nepričakovano izjavila, da bi bila združitev obeh Korej »glavni dobitek« za gospodarstvo. In čeprav je ameriški satelit posnel, kako so v Severni Koreji znova zagnali jedrski reaktor, kar bi utegnila biti napoved novih izzivov v bližnji prihodnosti, je vse bolj jasno, da hočeta Pjongjang in Seul sama odločati o usodi svojega polotoka. Vsi drugi se bodo morali temu čim prej prilagoditi.
Kitajska televizija je pred novim letom predvajala čestitke svetovnih državnikov in naštevala, kje vse bodo zaznamovali prihod konja. Največje praznovanje izven Azije bo v Londonu, in to v nedeljo (v noči od četrtka na petek pa bo Londonsko oko žarelo v rdeči in zlati barvi). To je v skladu z novo prokitajsko usmeritvijo vlade premiera Davida Camerona, ki precej odstopa od splošne evropske ravnodušnosti do Kitajske.
Kitajci so opazili tudi to, da sta tako nemška kanclerka Angela Merkel kot francoski predsednik François Hollande rojena v znamenju konja, tako da je to »leto njune usode« oziroma, kot pravijo Kitajci − »ben-ming-nian«. To pomeni, da bosta v letu 2014 zelo občutila prisotnost konjske energije, tako da se jima bo težko obrniti proti Kitajski kot partnerki, s katero bi bilo treba podeliti srečo globalne loterije. Kajti opozorilo o reformah in revoluciji ni odjeknilo samo znotraj Velikega zidu. Povsem jasno ga je slišala tudi Evropa.
