Tiskane izdaje
Po svoje je absurdno, da bo danes in jutri v Šanghaju potekalo vrhunsko srečanje Konference za koordinacijo in krepitev zaupanja v Aziji (CICA), in to prav v trenutku, ko je med Kitajsko in posameznimi članicami tega foruma od vsega še najmanj zaupanja.
Prav pred velikim zasedanjem o varnosti, ki mu azijska sila pripisuje velik pomen, so kitajske ladje pristajale v vietnamskih pristaniščih, da bi evakuirale okoli 4000 Kitajcev, preplašenih zaradi novih napadov pobesnelih vietnamskih demonstrantov.
Vlada v Hanoju je ta teden resda prepovedala nadaljevanje protikitajskih protestov, vendar napetost okoli naftne ploščadi, nameščene na vietnamskem ekskluzivnem območju, ki je bila povod za izbruh neredov, ni popustila. Kakšnih sto kitajskih bojnih, patruljnih in ribiških ladij se je razvrstilo okoli ploščadi in preprečujejo dostop vietnamski mornarici. Do zdaj so bili le medsebojni napadi z vodnimi topovi, vendar visoki vojaški oficirji iz obeh držav že govorijo tudi o pripravljenosti na pravi spopad.
Lahko bi rekli, da je v takšnem ozračju konferenca o zaupanju vnaprej obsojena na propad. Kljub temu so včeraj v dobro varovano 24-milijonsko velemesto začeli prihajati voditelji držav članic in visoki predstavniki držav ter mednarodnih organizacij, ki imajo v CICA status opazovalk.
Ban Ki Mun pozval k strpnosti
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je prispel med prvimi. Čeprav je pred odhodom v Šanghaj napovedal, da se bo s kitajskimi gostitelji pogovarjal predvsem o podnebnih spremembah in bližajoči se konferenci, ki bo na to temo jeseni potekala v New Yorku, tudi on ni mogel spregledati silovite napetosti, ki vlada v Južnokitajskem morju. Kitajsko vodstvo ni nikoli skrivalo, da Ban Ki Muna kot voditelja svetovne organizacije ne ceni kdo ve kako in da ji je v prid njegov konfucijanski pristop do žarišč, povezanih z azijsko silo.
Tako kot je starodavni modrec dejal, da »nam o tistem, česar ne moremo videti, tudi ni treba razpravljati«, se je tudi generalni sekretar ZN izognil problemom, ki jih Kitajska noče prepustiti internacionalizaciji in o katerih vztraja, da morajo ostati v okviru dvostranskih odnosov.
Ban je resda pozval k strpnosti in mirnemu odpravljanju spora med Kitajsko in Vietnamom, zdi pa se, da se je odločil upoštevati besede predsednika Xi Jinpinga, ki jih je ta izrekel pred skupino tujih diplomatov, češ da »kitajsko ljudstvo v genih nima nasilja«, in se zato ni posvečal vprašanju oblasti nad vodami okoli otočja Paracel ter je raje prešel na teme, kot so Ukrajina, Severna Koreja in, seveda, globalno segrevanje.
Bo Krim model za reševanje nepremostljivih sporov?
CICA je bila ustanovljena leta 1992 na pobudo kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva, in to očitno z namenom vzpostavitve nove svetovne ureditve po hladni vojni. Nato je bilo potrebno celo desetletje, da so organizirali prvo vrhunsko srečanje držav članic, ki so se povezale v globalni protiteroristični vojni. Zadnja se je še okrepila po napadu na ZDA 11. septembra 2001.
Čeprav je danes v CICA zbranih 24 držav (v glavnem zahodne in osrednje Azije), se ta ni razvila v organizacijo, temveč je ostala na ravni nedorečenega varnostnega mehanizma, ki naj bi prekrival vso celino in še toliko ozemlja onkraj njenih meja, kolikor to zahtevata članstvi Rusije in Egipta ter evro-azijski oziroma afro-azijski varnostni ukrepi.
Neodvisno od tega, kaj ima katero ljudstvo v genih, bo v središču letošnjega vrhunskega srečanja CICA poleg gostitelja Xi Jinpinga zagotovo ruski predsednik Vladimir Putin. V luči ukrajinskih problemov in napetosti v Vietnamu bo njuno srečanje popolnoma zasenčilo prisotnost Ban Ki Muna pa tudi obstoj ZN nasploh. To dvostransko vrhunsko srečanje sredi multinacionalne konference bo ponudilo živo sliko alternativne strukture azijske varnosti, ki se je do zdaj poudarjeno opirala na Ameriko. Ker bodo vrsto pomembnih sporazumov, ki jih bosta podpisali veliki sosedi, pospremile še skupne kitajsko-ruske vojaške vaje v Vzhodnokitajskem morju, bo to glasno sporočilo vsem – od Japonske do Vietnama, da se je težišče globalne moči pomaknilo proti vzhodu in da utegne tudi tukaj Krim postati model, po katerem se rešujejo nepremostljivi spori.
Xijev zadovoljni nasmeh
»Odnosi med Rusijo in Kitajsko še niso bili boljši,« je izjavil Putin pred odhodom v Šanghaj, kamor prihaja danes. Xi ga bo sprejel z velikim nasmehom neprikritega zadovoljstva, saj bo prav zahvaljujoč ameriško-evropski zasnovi globalne varnosti Kitajska tokrat od Rusije dobila plinovod za prihodnjih 30 let, odprta vrata za kitajske naložbe v daljnovzhodnih območjih, mešana podjetja za proizvodnjo helikopterjev Mi-26 in novega tipa letal ter še veliko drugih stvari, ki jih Moskva ne bi bila pripravljena tako zlahka odstopiti azijski sili, če ne bi bila zdaj zanjo kitajska podpora življenjsko pomembna.
Čeprav je tudi Vietnam polnopravni član CICA, mu je Kitajska pred vrhunskim srečanjem zagrozila, da bo nasilje nad njenimi delavci in sumljivo vedenje organov oblasti med protikitajskimi demonstracijami drago plačal na gospodarskem področju. Toliko o vzajemnem zaupanju in koordinaciji na azijski celini. Pomembno je, da se po končani hladni vojni ne zapade v oborožene spopade kljub genom, ki za zdaj edini zagotavljajo mir.
