Kitajsko-rusko strateško širjenje čez morje
Vojaške vaje nasproti Tajvana so strateška podpora temu, da Peking in Moskvo povezuje partnerstvo z različnimi agendami.
Odpri galerijo
Prihodnji teden bo Kitajska izvedla vojaške vaje s pravim strelivom. FOTO: AP
»Pred Kitajsko sta dve pomembni strateški vprašanji,« je zapisano v uvodniku petkove izdaje kitajskega časopisa Global Times. »Kako drugim pokazati odločnost pri obrambi naših nacionalnih interesov pod domnevo kitajskega mirnega vzpona? In kako hkrati izraziti predanost svetovnemu miru in odločnost v boju proti agresiji?«
Odgovor je seveda že pripravljen. Kitajska je objavila, da bo prihodnji teden v morju okoli Tajvana izvedla vojaške vaje s pravim strelivom. Pri tem ne bo šlo zgolj za sporočilo otoku, ki je vse bolj oddaljen od ideje nacionalne združitve, ampak bo to tudi kitajski prikaz strateške podpore Rusiji ter poskus preusmeritve pozornosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa iz Sirije na tajvansko ožino. Xi Jinping ga bo s tem opozoril, da Vladimir Putin ni edini državnik in vojskovodja, s katerim se bo moral vojskovati, če izbere oborožen spopad.
Napoved manevrov v tajvanski ožini je bila objavljena v četrtek, samo nekaj ur po tem, ko je Xi, oblečen v vojaško uniformo, na otoku Hainan spremljal največjo parado vojaške mornarice, ki je bila kadarkoli izvedena v Južnokitajskem morju. Ob tej priložnosti si je bilo moč ogledati ofenzivno formacijo kitajske letalonosilke Liaoning, ki jo sestavlja 50 bojnih ladij z več kot deset tisoč vojaki ter okoli 80 bombnikov in letal za bojno delovanje.
Kitajska ni več ista
Xi Jinping je malo pred tem slekel obleko, v kateri je na gospodarskem forumu v Boau napovedal, da bo svojo državo popeljal dalje v odpiranje zunanjemu svetu. Na glavo si je posadil vojaško čepico z zlato peterokrako zvezdo in pismenkami »ba-yi« (»1. avgust«, kar je datum ustanovitve itajske narodnoosvobodilne vojske). V vlogi predsednika centralne vojaške komisije je hotel isti zunanji svet opozoriti, da Kitajska ni več enaka kot pred 40 leti, ko so se začele reforme.
Zgolj nekaj tednov po tem, ko je konec leta 1978 Deng Xiaoping naznanil veliki preobrat v gospodarskem razvoju, je kitajska vojska vdrla v Vietnam, da bi Hanoju dala lekcijo zaradi agresije na Kambodžo. Invazija Vietnama na sosednjo državo je bila izvedena pod oboroženim, finančnim in ideološkim pokroviteljstvom Sovjetske zveze, zato je šlo za posredni spopad med komunističnima silama. Ko so se 16. marca 1979 bojne aktivnosti z obojestransko razglasitvijo zmage končale, so bili poraženci v resnici vsi. Še posebno Pekingu je bilo jasno, da je kitajska vojska oslabljena in zaostala ter da nujno potrebuje korenite reforme.
Na Hainanu je Xi po razglasitvi usmeritve nadaljevanja gospodarskih reform, začetih leta 1978, poročal tudi o rezultatih vojaške preobrazbe, ki je trajala skoraj štiri desetletja. Kitajska, ki je bila nekoč usmerjena na kopne sile in težko topništvo, je zdaj pomorska sila z visoko sofisticirano oborožitvijo lastne proizvodnje. Na njenem vrhu, je poročal vrhovni poveljnik, je povsem drugačna komunistična partija, ki ni samo jasno definirala svojih nacionalnih interesov, ampak tudi, kako jih bo branila pred raznimi izzivi.
V primerjavi z letom 1978 oziroma 1979, ko sta bila Peking in Moskva sovražnika, sta Kitajska in Rusija zdaj strateška partnerja. Nista pa zaveznici, zato se kitajska vojska v primeru Trumpovega posredovanja na Bližnjem vzhodu ne bo skupaj z ruskimi četami bojevala na tujih tleh.
Vojaške vaje v Tajvanski ožini v praksi pomenijo naslednje: Xi in Putin imata skupni strateški interes za ustavitev ameriške dominacije na azijski celini, vendar pa ima čez to črto vsak od njiju svojo neodvisno agendo. Kitajska zato ruskih pozicij v Siriji ne bi podprla na Bližnjem vzhodu, ampak na Daljnem vzhodu, tam, kjer bije srce njenih lastnih nacionalnih interesov. Strateška povezanost med Pekingom in Moskvo je zožena na izziv Ameriki, da se vpraša, ali lahko izvaja simultano vojno na dveh koncih sveta z dvema silama, kakršni sta današnja ruska in kitajska modernizirana vojska.
Večanje vojaških mišic
Kitajska vojaška mornarica je ta teden izvedla dvojne vaje v vodah okoli vzhodne obale Hainana, kjer je največja baza njenih podmornic. To je sovpadlo z »rutinskimi vajami« ameriške letalonosilke USS Theodor Roosevelt in njene spremljevalne flote na poti proti Filipinom. Ameriške in kitajske bojne ladje so tako gledale druga drugo. Čeprav je vse potekalo »profesionalno«, kot je stanje komentiral ameriški admiral Steven Koehler, je tudi v tem opozorilo azijske sile, da so se njene vojaške mišice povečale in da so pripravljene braniti koncept »(gospodarskega) pasu in (svilne) poti« od začetne točke (se pravi od otoka Hainan) pa vse do tam, kjer bo to treba.
Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je v petek z rušilca Kee Lung opazovala vojaške vaje svoje vojaške mornarice, ki je v bližini pomorske baze Yilan vadila prodor skozi simulirano blokado. Na 24-milijonskem otoku vse glasneje postavljajo vprašanje, ali bo Tajvan postal največja žrtev rastoče napetosti med Kitajsko in ZDA in tudi drugih kipenj, v katerih se lomita stara in nova svetovna ureditev.
Trump je želel z odobritvijo prodaje tehnologije za izdelavo podmornic Tajvanu Kitajski potisniti prst v oko, a je s tem zgolj spodbudil Xi Jinpinga k pospešitvi uresničevanja načrtov za nacionalno združitev, saj noče čakati, da bi otok, ki že ima zelo močno vojsko, postal v možnem pomorskem obračunu neobvladljiv.
Kitajske vojaške vaje prihodnji teden bodo na zunanjem robu zaliva Quanzhou, se pravi, na obali kitajske pokrajine Fujian nasproti Tajvana. Čeprav je napoved vaj s pravim strelivom takoj prebudila spomine na leto 1996, ko je kitajska vojska v času tajvanskih predsedniških volitev streljala čez južni del tajvanskega otoka, se že zaradi lokacije vaj zdi, da bo tokrat manifestacija sile bolj zadržana. Sporočilo pa bo poslano kljub temu poslano daleč čez Tihi ocean.
Odgovor je seveda že pripravljen. Kitajska je objavila, da bo prihodnji teden v morju okoli Tajvana izvedla vojaške vaje s pravim strelivom. Pri tem ne bo šlo zgolj za sporočilo otoku, ki je vse bolj oddaljen od ideje nacionalne združitve, ampak bo to tudi kitajski prikaz strateške podpore Rusiji ter poskus preusmeritve pozornosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa iz Sirije na tajvansko ožino. Xi Jinping ga bo s tem opozoril, da Vladimir Putin ni edini državnik in vojskovodja, s katerim se bo moral vojskovati, če izbere oborožen spopad.
Napoved manevrov v tajvanski ožini je bila objavljena v četrtek, samo nekaj ur po tem, ko je Xi, oblečen v vojaško uniformo, na otoku Hainan spremljal največjo parado vojaške mornarice, ki je bila kadarkoli izvedena v Južnokitajskem morju. Ob tej priložnosti si je bilo moč ogledati ofenzivno formacijo kitajske letalonosilke Liaoning, ki jo sestavlja 50 bojnih ladij z več kot deset tisoč vojaki ter okoli 80 bombnikov in letal za bojno delovanje.
Kitajska ni več ista
Xi Jinping je malo pred tem slekel obleko, v kateri je na gospodarskem forumu v Boau napovedal, da bo svojo državo popeljal dalje v odpiranje zunanjemu svetu. Na glavo si je posadil vojaško čepico z zlato peterokrako zvezdo in pismenkami »ba-yi« (»1. avgust«, kar je datum ustanovitve itajske narodnoosvobodilne vojske). V vlogi predsednika centralne vojaške komisije je hotel isti zunanji svet opozoriti, da Kitajska ni več enaka kot pred 40 leti, ko so se začele reforme.
Zgolj nekaj tednov po tem, ko je konec leta 1978 Deng Xiaoping naznanil veliki preobrat v gospodarskem razvoju, je kitajska vojska vdrla v Vietnam, da bi Hanoju dala lekcijo zaradi agresije na Kambodžo. Invazija Vietnama na sosednjo državo je bila izvedena pod oboroženim, finančnim in ideološkim pokroviteljstvom Sovjetske zveze, zato je šlo za posredni spopad med komunističnima silama. Ko so se 16. marca 1979 bojne aktivnosti z obojestransko razglasitvijo zmage končale, so bili poraženci v resnici vsi. Še posebno Pekingu je bilo jasno, da je kitajska vojska oslabljena in zaostala ter da nujno potrebuje korenite reforme.
Na Hainanu je Xi po razglasitvi usmeritve nadaljevanja gospodarskih reform, začetih leta 1978, poročal tudi o rezultatih vojaške preobrazbe, ki je trajala skoraj štiri desetletja. Kitajska, ki je bila nekoč usmerjena na kopne sile in težko topništvo, je zdaj pomorska sila z visoko sofisticirano oborožitvijo lastne proizvodnje. Na njenem vrhu, je poročal vrhovni poveljnik, je povsem drugačna komunistična partija, ki ni samo jasno definirala svojih nacionalnih interesov, ampak tudi, kako jih bo branila pred raznimi izzivi.
V primerjavi z letom 1978 oziroma 1979, ko sta bila Peking in Moskva sovražnika, sta Kitajska in Rusija zdaj strateška partnerja. Nista pa zaveznici, zato se kitajska vojska v primeru Trumpovega posredovanja na Bližnjem vzhodu ne bo skupaj z ruskimi četami bojevala na tujih tleh.
Vojaške vaje v Tajvanski ožini v praksi pomenijo naslednje: Xi in Putin imata skupni strateški interes za ustavitev ameriške dominacije na azijski celini, vendar pa ima čez to črto vsak od njiju svojo neodvisno agendo. Kitajska zato ruskih pozicij v Siriji ne bi podprla na Bližnjem vzhodu, ampak na Daljnem vzhodu, tam, kjer bije srce njenih lastnih nacionalnih interesov. Strateška povezanost med Pekingom in Moskvo je zožena na izziv Ameriki, da se vpraša, ali lahko izvaja simultano vojno na dveh koncih sveta z dvema silama, kakršni sta današnja ruska in kitajska modernizirana vojska.
Večanje vojaških mišic
Kitajska vojaška mornarica je ta teden izvedla dvojne vaje v vodah okoli vzhodne obale Hainana, kjer je največja baza njenih podmornic. To je sovpadlo z »rutinskimi vajami« ameriške letalonosilke USS Theodor Roosevelt in njene spremljevalne flote na poti proti Filipinom. Ameriške in kitajske bojne ladje so tako gledale druga drugo. Čeprav je vse potekalo »profesionalno«, kot je stanje komentiral ameriški admiral Steven Koehler, je tudi v tem opozorilo azijske sile, da so se njene vojaške mišice povečale in da so pripravljene braniti koncept »(gospodarskega) pasu in (svilne) poti« od začetne točke (se pravi od otoka Hainan) pa vse do tam, kjer bo to treba.
Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je v petek z rušilca Kee Lung opazovala vojaške vaje svoje vojaške mornarice, ki je v bližini pomorske baze Yilan vadila prodor skozi simulirano blokado. Na 24-milijonskem otoku vse glasneje postavljajo vprašanje, ali bo Tajvan postal največja žrtev rastoče napetosti med Kitajsko in ZDA in tudi drugih kipenj, v katerih se lomita stara in nova svetovna ureditev.
Trump je želel z odobritvijo prodaje tehnologije za izdelavo podmornic Tajvanu Kitajski potisniti prst v oko, a je s tem zgolj spodbudil Xi Jinpinga k pospešitvi uresničevanja načrtov za nacionalno združitev, saj noče čakati, da bi otok, ki že ima zelo močno vojsko, postal v možnem pomorskem obračunu neobvladljiv.
Kitajske vojaške vaje prihodnji teden bodo na zunanjem robu zaliva Quanzhou, se pravi, na obali kitajske pokrajine Fujian nasproti Tajvana. Čeprav je napoved vaj s pravim strelivom takoj prebudila spomine na leto 1996, ko je kitajska vojska v času tajvanskih predsedniških volitev streljala čez južni del tajvanskega otoka, se že zaradi lokacije vaj zdi, da bo tokrat manifestacija sile bolj zadržana. Sporočilo pa bo poslano kljub temu poslano daleč čez Tihi ocean.
