Ključar iraške prihodnosti bo Moktada al Sadr
Volilna zmaga se obeta koaliciji Premaknimo se naprej (Sajrun), ki jo vodi nekoč zloglasni klerik in gospodar vojne Moktada al Sadr.
Odpri galerijo
Moktada al Sadr, zmagovalec iraških volitev. FOTO: Alaa Al-marjani/Reuters
Po 91 odstotkih preštetih glasov je že jasno, da bo Sadrova koalicija, v kateri so klerikovi zvesti šiitski sledici, sunitski poslovneži in trdoživi iraški komunisti, imela največ sedežev v novi sestavi 329-članskega iraškega parlamenta. Toda nove iraške vlade – njeno sestavljanje bo dolgotrajen proces – ne bo vodil Sadr.
Moktada al Sadr, ki je v drugi polovici leta 2003 skupaj s svojimi šiitski privrženci – te je nasledil od očeta, ki ga je ubil režim Sadama Huseina – sprožil upor proti ameriškim in koalicijskim enotam ter odigral izjemni krvavo vlogo v dolgotrajni iraški državljanski vojni, ni kandidiral na volitvah, zato bo moral vlogo predsednika nove iraške vlade prepusiti nekomu drugemu. Toda njegova pisana, na prvo žogo celo rahlo shizofrena koalcija in senzacionalna zmagovalka četrtih iraških parlamentarnih volitev po padcu Sadama Huseina pred petnajstimi leti, bo imela v parlamentu 54 poslancev (1,3 milijona glasov) – z naskokom največ izmed vseh list. Zategadelj bo samooklicani klerik in gverilec, ki se je v zadnjih letih alkmistično prelevil v »vključujočega politika«, tisti, ki bo odločal o sestavi in podobi nove vlade.
Sadr je s svojo koalicijo novačil mlade volivce, ki so naveličani sektaštva, korupcije in političnih elit, ki so med in po državljanski vojni »privatizirale« državo. A prav nihče ni pričakoval, da bo bradati mož, ki živi v Nadžafu, šiitskem svetem mestu, tisti, ki bo imel v rokah prihodnost iraške države. In to v morda ključnem trenutku, ko si je velika večina Iračanov po vojaški zmagi vladnih sil, šiitskih milic in kurdskih pešmerg nad samooklicano Islamsko državo globoko oddahnila.
Pred volitvami – do zdaj so prešteli glasove in šestnajstih od osemnajstih volilnih območij – se je zdelo, da bo ravno zmaga iraške vojske v vojni proti IS tista, ki bo najbolj vplivala na rezultate volitev. Dosedanji predsednik vlade Haider al Abadi, ki je poveljal vojski in državo vodil v najbolj ranljivih letih, je po lanskoletni razglasitvi »dokončne zmage« nad skrajno sunitsko milico v do tal porušenem Mosulu veljal za praktično nedotakljivega politika. Zdelo se je, da mu je uspelo preseči krvava sektaška nasprotja in obenem spretno krmariti med istočasnimi navodili (ukazi) iz Združenih držav in Irana. Toda iraški volivci in volivke njegove vloge v stabilizaciji države, ki je bila – tu je treba omeniti še kurdski referendum in posledično akcijo iraške vojske, ki je zasedla »sporna območja« – na robu razpada, niso nagradili. Nasprotno. Abadijeva koalicija je tudi zaradi izjemno nizke volilne udeležbe (dobrih 44 odstotkov) osvojila šele tretje mesto. Kljub temu Abadi, ki mu mnogi očitajo »izvajanje šiitske agende«, ostaja najresnejši kandidat za vodenje nove iraške vlade, saj je njen ključar Moktada al Sadr že nakazal, da je z Abadijem pripravljen sodelovati.
Predvsem zato, ker je lista poveljnik šiitskih ljudskih milic (Hašd al Šabi) Hadija Al Amirija, ki je osvojila drugo največje število glasov, dejansko podizvajalka iranske zunanje in varnostne politike, tej pa se je Sadr v svojih predvolilnih nastopih ostro zoperstavil. Še več – lani je kljub svojemu skrajno šiitskemu kleričnemu pedigreju obiskal Saudsko Arabijo in se srečal s prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, ki ga je podprl tudi pred volitvami.
Ker nobena stranka ni osvojila dovolj poslanskih sedežev, da bi lahko bolj ali manj sama vodila pogovore o sestavi bodoče koalicije in ker se bo, kot kaže, v parlament uspelo prebiti tudi številnim manjšim strankam, bodo oblikovanje vladne koalicije dolgotrajen proces, v katerem so, kot se je že dogajalo v preteklosti, možna nova presenečenja.
Moktada al Sadr, ki je v drugi polovici leta 2003 skupaj s svojimi šiitski privrženci – te je nasledil od očeta, ki ga je ubil režim Sadama Huseina – sprožil upor proti ameriškim in koalicijskim enotam ter odigral izjemni krvavo vlogo v dolgotrajni iraški državljanski vojni, ni kandidiral na volitvah, zato bo moral vlogo predsednika nove iraške vlade prepusiti nekomu drugemu. Toda njegova pisana, na prvo žogo celo rahlo shizofrena koalcija in senzacionalna zmagovalka četrtih iraških parlamentarnih volitev po padcu Sadama Huseina pred petnajstimi leti, bo imela v parlamentu 54 poslancev (1,3 milijona glasov) – z naskokom največ izmed vseh list. Zategadelj bo samooklicani klerik in gverilec, ki se je v zadnjih letih alkmistično prelevil v »vključujočega politika«, tisti, ki bo odločal o sestavi in podobi nove vlade.
Sadr je s svojo koalicijo novačil mlade volivce, ki so naveličani sektaštva, korupcije in političnih elit, ki so med in po državljanski vojni »privatizirale« državo. A prav nihče ni pričakoval, da bo bradati mož, ki živi v Nadžafu, šiitskem svetem mestu, tisti, ki bo imel v rokah prihodnost iraške države. In to v morda ključnem trenutku, ko si je velika večina Iračanov po vojaški zmagi vladnih sil, šiitskih milic in kurdskih pešmerg nad samooklicano Islamsko državo globoko oddahnila.
Sadr je s svojo koalicijo novačil mlade volivce, ki so naveličani sektaštva, korupcije in političnih elit, ki so med in po državljanski vojni »privatizirale« državo.
Bo Haider al Abadi še naprej vodil vlado?
Pred volitvami – do zdaj so prešteli glasove in šestnajstih od osemnajstih volilnih območij – se je zdelo, da bo ravno zmaga iraške vojske v vojni proti IS tista, ki bo najbolj vplivala na rezultate volitev. Dosedanji predsednik vlade Haider al Abadi, ki je poveljal vojski in državo vodil v najbolj ranljivih letih, je po lanskoletni razglasitvi »dokončne zmage« nad skrajno sunitsko milico v do tal porušenem Mosulu veljal za praktično nedotakljivega politika. Zdelo se je, da mu je uspelo preseči krvava sektaška nasprotja in obenem spretno krmariti med istočasnimi navodili (ukazi) iz Združenih držav in Irana. Toda iraški volivci in volivke njegove vloge v stabilizaciji države, ki je bila – tu je treba omeniti še kurdski referendum in posledično akcijo iraške vojske, ki je zasedla »sporna območja« – na robu razpada, niso nagradili. Nasprotno. Abadijeva koalicija je tudi zaradi izjemno nizke volilne udeležbe (dobrih 44 odstotkov) osvojila šele tretje mesto. Kljub temu Abadi, ki mu mnogi očitajo »izvajanje šiitske agende«, ostaja najresnejši kandidat za vodenje nove iraške vlade, saj je njen ključar Moktada al Sadr že nakazal, da je z Abadijem pripravljen sodelovati.
Predvsem zato, ker je lista poveljnik šiitskih ljudskih milic (Hašd al Šabi) Hadija Al Amirija, ki je osvojila drugo največje število glasov, dejansko podizvajalka iranske zunanje in varnostne politike, tej pa se je Sadr v svojih predvolilnih nastopih ostro zoperstavil. Še več – lani je kljub svojemu skrajno šiitskemu kleričnemu pedigreju obiskal Saudsko Arabijo in se srečal s prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, ki ga je podprl tudi pred volitvami.
Ker nobena stranka ni osvojila dovolj poslanskih sedežev, da bi lahko bolj ali manj sama vodila pogovore o sestavi bodoče koalicije in ker se bo, kot kaže, v parlament uspelo prebiti tudi številnim manjšim strankam, bodo oblikovanje vladne koalicije dolgotrajen proces, v katerem so, kot se je že dogajalo v preteklosti, možna nova presenečenja.
