Tiskane izdaje
Bruselj − Hrvaška se je manj kot sedem mesecev po vstopu v EU še uradno pridružila šestnajstim članicam, tudi Sloveniji, ki so v posebnem postopku, ker imajo prevelike javnofinančne primanjkljaje.
To so sklenili finančni ministri Unije (Ecofin) na predlog evropske komisije. Po oceni Bruslja bo imel Zagreb po lanskem 5,4-odstotnem primanjkljaju letos še za odstotno točko večjo luknjo. Primanjkljaj morajo postopoma spraviti pod zahtevane tri odstotke BDP do leta 2016, do konca aprila Unije zahteva od hrvaške učinkovite ukrepe za dosego tega cilja. Hrvaški finančni minister Slavko Linić je prve ukrepe, ki bodo upoštevali priporočila Bruslja, napovedal že za februar.
Komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je pojasnil, da bo komisija tesno sodelovala s hrvaškimi oblastmi v spopadanju z gospodarskimi izzivi in pri postavljanju trdnega temelja za gospodarsko okrevanje na podlagi zdravih javnih financ. Prebivalcem Hrvaške je sporočil, da je tak proces partnerstvo med Hrvaško in EU. Hrvaška je med članicami z najvišjo stopnjo brezposelnostjo (devetnajst odstotkov), višjo imata le Španija in Grčija.
Kolo bančne unije hiti proti cilju
Ecofin bo v prihodnjih mesecih pritisnil na plin, da bi pred evropskimi volitvami lahko spravili pod streho ključna dela bančne unije − mehanizem reševanja bank in skupni sklad za njihovo financiranje. Temeljni kompromis je bil sicer začrtan že decembra, a evropski parlament se še postavlja po robu sprejetim rešitvam. Glede mehanizma reševanja bank, ki bo sprejet z uredbo, parlamentarci bentijo, da je preveč zapleten in premalo evropski, saj pri odločanju o sanaciji evropskih bank vajeti ostajajo v rokah članic.
Sam sklad za reševanje bank sploh ne bo ustanovljen v okviru EU, marveč s posebno pogodbo med članicami, s čimer so parlamentarci že tako izločeni iz soodločanja. Glede sklada, v katerem bo na koncu predvidoma zbranih okoli 55 milijard evrov, je še kar nekaj nejasnosti. ECB je ocenila, da je načrtovanih deset let predolgo obdobje za njegovo polnjenje. Ključno dilema ostaja razporejanje denarja med nacionalnimi oddelki v njem, ki se bodo financirali z bančnimi prispevki. Ti oddelki se bodo šele postopoma združevali.
»Članice nočejo zavrteti kolesa nazaj,« je o pogajanjih s parlamentom povedal državni sekretar na slovenskem finančnem ministrstvu Mitja Mavko. Slovenija posebnih zadržkov glede sprejetih rešitev nima. Največji pozornosti je posvečala temu, da ji dragih pregledov aktive in stresnih testov bank, ki bodo letos potekali v okviru enotnega nadzora pod vodstvom ECB, ne bi bilo treba v celoti ponavljati. Med 128 sistemskimi bankami območja evra pod frankfurtskim drobnogledom so NLB, NKBM in SID.
