Vrhunsko srečanje skupine držav G20 bi moralo biti osredotočeno na tri teme: prihodnost dela, infrastruktura za razvoj in trajnostno proizvajanje hrane, a so več zanimanja vzbudila vprašanja, o katerih se voditelji dvajseterice ne strinjajo.

To sta vsekakor trgovinska vojna in globalne podnebne spremembe, o katerih je v uvodnem govoru diplomatsko govoril tudi argentinski predsednik Mauricio Macri. Gostitelj prvega vrha dvajseterice, ki poteka v Južni Ameriki, je povedal, da je po naravi optimist in da upa, da bo sodelujočim uspelo najti kompromise. O tem, kako se izvleči iz carinske vojne, se bosta danes na štiri oči pogovarjala ameriški in kitajski predsednik Donald Trump in Xi Jinping. Ruski voditelj Vladimir Putin pa je na srečanju s kolegi iz skupine držav Brics za nelojalno konkurenco, protekcionizem in rušenje globalnega sodelovanja označil tudi nezakonite enostranske sankcije, ki so sprejete mimo pravil Združenih narodov in Svetovne trgovinske organizacije.

Drugo sporno vprašanje so podnebne spremembe. V javnost je prišla novica, da v administraciji predsednika Trumpa, ki se je odrekel pariškemu sporazumu, vztrajajo, da ta dokument v zaključni deklaraciji ni niti omenjen. Poglavar Bele hiše je že na lanskem shodu dvajseterice in tudi na zadnjem vrhu skupine držav G7, odigral vlogo nekakšnega izobčenca, kakšno razpoloženje je mogoče pričakovati tokrat, je opisal podnaslov članka v španskem časniku El País: »Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Buenos Aires prišel kot glasnik globalizacije, svobodne trgovine in boja proti globalnemu segrevanju, vsega, kar Trump zavrača.«

Številni zapleti

Če bodo tudi zaključek vrha spremljali podobni pripetljaji kot njegov začetek, se letošnji shod voditeljev držav, ki predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva, njihove države pa ustvarijo okoli 85 odstotkov globalnega BDP, ne bo vpisal v zgodovino kot eden uspešnejših. Predsednici nemške vlade Angeli Merkel se je zapletlo še pred prihodom. Njeno letalo je moralo zaradi tehničnih napak zasilno pristati, še ko je letelo nad Nemčijo, zato je zamudila začetek vrha. Macrona pri pristanku ni pričakala uradna delegacija, zato se je moral rokovati z letališkimi varnostniki in delavci v rumenih jopičih, ki so v Franciji postali simbol množičnih protestov proti njegovi vladi.



Uradnega sprejema ni dočakal tudi španski premier Pedro Sánchez, ki je imel to nesrečo, da je pristal tik za kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. A tudi tu ni šlo brez zapletov, saj je vodja ceremonije prvega človeka iz njegovega spremstva, ki je stopil z letala, zamenjal s predsednikom države in ga tako tudi predstavil, kitajski uradnik pa je doživel čast, da je godba zaigrala najprej njemu. Neprijetnosti je doživel tudi Trump, ko je skupaj z Macrijem nastopil pred novinarji. Po gostiteljevem nastopu, je Trump položil slušalke na tla in zabrusil: »Bolje sem razumel v vašem jeziku kot v svojem prevodu.«

Nemška kanclerka je zaradi zamude morala odpovedati sestanke z ameriškim in kitajskim predsednikom, ki bi se morala zgoditi ob robu vrha. Ti pogovori iz oči v oči so bili za svetovne medije nasploh zanimivejši kakor samo srečanje: tako tisti, ki so se zgodili, kot tisti, ki so bili načrtovani, a so jih odpovedali. Med zadnjimi je največ pozornosti nedvomno pritegnilo dolgo napovedovano ponovno srečanje med Trumpom in Putinom, ki je pozornost vzbudilo tudi zato, ker je Putin objel savdskega prestolonaslednika princa Mohameda bin Salmana.


Ameriški predsednik je sestanek zaradi nedavnih pomorskih spopadov med Rusijo in Ukrajino v zadnjem trenutku odpovedal po svoji običajni diplomatski poti: twitterju. Pogovarjati bi se morala o treh vročih zadevah: usodi sporazuma o prepovedi jedrskih raket kratkega in srednjega dometa, razmerah v Siriji in svetovnih cenah nafte. O tem, kaj si misli o Trumpovi odločitvi, da se bo povlekel iz raketnega dogovora, je Putin razložil kolegom iz Bricsa: to lahko izzove nenadzorovano oboroževalno tekmo.