Tiskane izdaje
Tudi članice, ki bodo volitve izvedle pred nedeljo po pravilih rezultatov ne bodo smele objaviti, dokler se ne zaprejo zadnja volišča: v nedeljo ob 23. uri v Italiji. Nizozemska televizija NOS je sinoči že objavila rezultate vzporednih volitev, po katerih sta največ glasov, okoli petnajst odstotkov, dobili liberalna stranka D66 in krščanski demokrati. Stranka svobode desničarskega populista, nasprotnika evra in islamofoba Geerta Wildersa je z dvanajstimi odstotki na tretjem mestu.
Zadnje raziskave javnega mnenja sicer na ravni celotne EU napovedujejo zmago desnosredinske Evropske ljudske stranke. Po raziskavi PollWatch naj bi dobila 217 od skupaj 751 sedežev v evropskem parlamentu. Na drugem mestu so socialisti in demokrati (S & D) z 201 sedežem. Sledili bi liberalci z 59, Levica s 53 in Zeleni s 44 poslanci. Raziskave napovedujejo, da bi v skrajnem primeru evroskeptične in populistične stranke utegnile dobiti do dvesto sedežev. Ker so razdrobljene in ne sestavljajo enotnega bloka, večje moči ne bodo imele.
Med večjimi državami bo v zvezi s tem posebno vlogo imela Francija, kjer se za zmago potegujejo populistična Nacionalna fronta Marine Le Pen in neogolistična UMP. Vladajoči socialisti bodo predvidoma šele na tretjem mestu. Tudi v Veliki Britaniji je bil evroskeptični Ukip po zadnjih raziskavah pred laburisti in torijci premiera Davida Camerona. V Italiji naj bi slavili demokrati premiera Mattea Renzija pred Gibanjem petih zvezd, v Španiji ima konservativna ljudska stranka prednost pred socialisti.
Evropsko povezovanje odvisno od volilne udeležbe
V Nemčiji, članici z največ prebivalci in največ poslanskimi sedeži, bo po napovedih prepričljivo zmagala konservativna naveza CDU/CSU kanclerke Angele Merkel pred socialdemokrati, s katerimi že tako vladajo v veliki koaliciji. Ob Zelenih in Levici naj bi se v evropski parlament gotovo prebili nasprotniki evra Alternativa za Nemčijo in liberalci. Ker je ustavno sodišče odpravilo volilni prag, utegnejo kak poslanski sedež dobiti tudi Pirati, Svobodni volivci in skrajno desničarska NPD.
Eno od ključnih vprašanj na volitvah je, kolikšna bo volilna udeležba. Če bo precej nižja kot pred petimi leti (43 odstotkov), bo evropsko povezovanje dobilo še en hud udarec. Želja evropskih parlamentarcev je bila, da bi s kandidati na čelu strankarskih družin (»spitzenkandidati«) za prihodnjega predsednika evropske komisije pritegnili več ljudi na volišča in okrepili demokratično legitimnost izbora, toda niti intenzivna kampanja dveh glavnih kandidatov, socialista Martina Schulza in konservativca Jean-Clauda Junckerja, ni jamstvo za doseganje cilja.
V kampanji sicer med njima večjih razlik ni bilo, oba zaznamuje izrazito proevropska drža. Schulz je bolj izpostavljal ukrepe za zmanjševanje nezaposlenosti mladih, bitko proti davčnim utajam, pomoč manjšim podjetjem. Sam Juncker je kot najpomembnejšo razliko med njim in Schulzem označil njegovo bolj odločno zavzemanje za urejene javne finance kot temelj za trdno gospodarsko rast. Glede tega da so socialisti manj solidni. »Če povečujemo primanjkljaje, jemljemo prihodnjim generacijam,« je ob koncu kampanje opozoril Juncker.
Večerja v palači Justuis Lipisus
Jean-Claude Juncker in Martin Schulz sta prepričana, da bo eden od njiju (zmagovalec) postal prihodnji predsednik komisije. Med voditelji članic, ki v evropskem svetu izberejo ime in ga predložijo v izvolitev parlamentu, je v zvezi s tem veliko več dvoumnosti. Predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy je v vabilu voditeljem na večerjo v palačo Justuis Lipisus, ob kateri bodo v torek obravnavali razplet volitev, zapisal, »da bo prezgodaj za odločitev o imenih«. Rompuy bo menda dobil mandat za začetek posvetovanj s parlamentarci o predsedniku komisije.
Odločilni glasovi
