Kosovo: bojazen, da žganje ne udari v glavo in na domoljubje

Kosovska Mitrovica – Če Srbe na severu Kosova vprašaš, kako dolgo bodo ostali na barikadah, pogosto slišiš odgovor, da za vedno. Cestne zapore bi bržčas umaknili, če bi v njih privolil Kfor, namesto njih pa bi začeli kopati tunele. Ne glede na to, ali bi bili v njihovo škodo ali korist.

Barikade bodo ostale, če se Kfor ne bo odločil posredovati s silo, dokler lokalni vodje ne bodo ukazali rojakom, naj jih umaknejo. V tej igri mačke z mišjo pričakujejo kosovski Srbi, da lahko z barikadami iztržijo več, kot jim ponuja načrt Marttija Ahtisaarija. Ko bodo sodili drugače, jih bodo zapustili, ne bi pa bilo prvič, da bi izgubili vse.

V večernem mraku sva s Slavišo Biševcem proučevala betonsko barikado na mostu čez Ibar, ki deli severno in južno Kosovsko Mitrovico. Gre za srbsko inovacijo, ki je nadomestila hlode. Čeprav se je strinjal, da je Evropska unija tako za Srbijo kot za sever Kosova najboljša možnost, je pristavil, da je treba dati na tehtnico koristi in škodo, ki jih članstvo v EU prinaša srbski skupnosti na Kosovu.

Slaviša ne zaupa politikom, ker jim ne znajo ponuditi nič drugega kakor prazne obljube. Zaposlen je v komunalnem podjetju, barikado na mostu straži v izmenah, domoljubje pa se šteje v rok službe. Slaviša še pravi, da se bo, če bodo tudi na Kosovu hlodom sledile konjske vprege z množico beguncev, izselil v tujino ali pa postal kriminalec. Po njegovem bi bila sprejemljiva široka avtonomija severa Kosova, če bi mednarodna skupnost jamčila varnost kosovskim Srbom tako severno kot južno od Ibra.

Zapravljena priložnost

Med potjo na barikado v Jagnjenici smo na izstopu iz Kosovske Mitrovice srečali italijanske karabinerje, ki so s špageti barantali za žganje. Vukoman Jovanović je prepričan, da je konflikt na severu Kosova posledica široke palete osebnih interesov. Na prvem mestu je lastna korist. Predstavniki mednarodne skupnosti imajo dobro plačane in razmeroma varne službe, uslužbenci javnih podjetij dvojne plače, ki jih prejemajo iz Beograda in Prištine, navadni smrtniki pa boren zaslužek, ki ga omogoča pravni nered. Jovanović kot eno možnih rešitev vidi carinsko unijo med Srbijo in Kosovom. Čeprav bi Priština še pred petimi leti privolila v delitev Kosova, se zaveda, da gre za izgubljeno priložnost. Stavi na to, da bodo tokrat kosovski Srbi, ki se z barikadami upirajo vsiljenim rešitvam, zadovoljni z načrtom Ahtisaari plus, ki se zdi sprejemljiv, in pravočasno »ustavili konje«.

Nenad Kalaba, ki skrbi za varnost pomembnejših objektov v Kosovski Mitrovici, ne zameri oblasti v Beogradu, ker se je znašla med kladivom in nakovalom. Po njegovem se morajo kosovski Srbi bati le ameriških pripadnikov Kforja, ki edini ne poznajo šale. Ker se na severu Kosova vsi spoznajo na politiko, se je v pogovor vmešal tudi Bojan Kolaković, ki Beogradu zameri, ker ni ljudi odkrito seznanil z dogovori pod mizo in jih pripravil na popuščanje pod pritiskom mednarodne skupnosti. Na barikadah in na tržnici ali na ulici pa večina prisega na spoštovanje resolucije št. 1244 varnostnega sveta OZN, ki je v resnici sploh ne poznajo. Zato tudi ne vedo, da v njej ni ne duha ne sluha o srbskih vzporednih strukturah oblasti na Kosovu.

Barikada na mostu čez Ibar v Kosovski Mitrovici rabi predvsem za promocijo upora kosovskih Srbov in za alarmiranje tamkajšnjega življa, če bi Eulex poskušal mimo nje prepeljati kosovske carinike. Na barikadi je deset do petnajst ljudi, moški si krajšajo čas s kvartanjem, ženske z gledanjem turških nanizank, po potrebi pa z jeklenimi konjički zaokrožijo po mestu in s hupami sprožijo alarm, ki prikliče več tisoč ljudi.

Na albanski strani straži most kapetan Džimi, ki se z rojaki ne sme pogovarjati, nam pa je zaupal, da si tudi z albanskimi pripadniki kosovske policije nima veliko povedati, ker ne zna albansko. Povedal je še, da je sodelovanje med srbskimi in albanskimi policisti v »multičetniških« policijskih silah, kot jih je poimenoval sam, na profesionalni ravni. Kapetana Džimija tudi ne preseneča, da so kosovski Srbi dobro sprejeli slovenske pripadnike Kforja, ker so, sodeč po imenih, vsi Srbi.

Psi, izdajalci srbskih nacionalnih interesov

V Jagnjenici so nemški pripadniki Kforja sprva poskušali razgnati srbski živelj z vodnimi topovi, vendar so si še zadnji hip premislili zaradi električne napeljave, ki ni bila dovolj oddaljena od njihovih glav. Podpredsednik občine Miodrag Andrić in občinski poslanec Milorad Vučinić sta povedala, da so se do zob oboroženi kforjevci povzpeli tudi na vozni park, ki rabi kot barikada, in se iz oči v oči srečali s protestniki. Komunikacije ni bilo, ker prvi ne znajo nemško, drugi pa ne srbsko, končalo pa se je tako, da se kforjevci grejejo ob sodih, ki so jim jih podarili Srbi. Za komunikacijo skrbijo le psi, ki jih je premamila dobra vojaška hrana in so brez kančka sramu izdali srbske nacionalne interese.

Na severu Kosova je okoli dvajset barikad, strateških pa je le pet, med njimi barikada v vasi Rudare na glavni cesti med Prištino in Beogradom. Stražijo jo pripadniki civilne zaščite, Priština pa na njeni drugi strani za vsak primer gradi carinski terminal. Srbski prostovoljci so barikado okitili z nekaj metrov visokim križem. Po njihovi zaslugi bi lahko prišlo tudi do hujših incidentov, ker jim žganje rado udari v glavo in na domoljubje. Ker se tamkajšnji prebivalci zavedajo, da ne smejo preseči meje nenasilnega upora in državljanske nepokorščine, po hitrem postopku umiri razgrete glave, ki se praviloma iz srca zjočejo nad lastno usodo in nad usodo srbskega naroda.