Krim: Nejasna moč črnomorske flote

V Moskvi odgovarjajo, da gre zgolj za preventivno zaščito objektov ruske črnomorske flote, ki naj bi bila nujna zaradi nastalih razmer. Med objekte, ki da bi jih bilo treba zaščititi, ob pristanišču Sevastopol sodita še dve vojaški letališči, vojaško vadbišče, nekaj manjših oporišč in sanatorij na Jalti. Zunaj teh območij se ruske vojaške enote in vozila brez dovoljenja ukrajinskih oblasti po veljavnem sporazumu menda tako ali tako ne smejo gibati.

Za izdajo takih dovoljenj so po ukrajinsko-ruskem sporazumu o ruski vojaški prisotnosti na polotoku pristojne regionalne oblasti na Krimu, za katere pa ta trenutek ni povsem jasno, v kolikšni meri sploh priznavajo vlado v Kijevu. Za povrh so določila iz sporazuma, kot je za FAZ povedal ukrajinski direktor vojaških programov Mikola Sungurovski, dokaj ohlapna, dogovarjanje o ureditvi podrobnosti pa se že leta ne premakne nikamor. Večini ruskih vojaških pogajalcev je namreč povsem jasno, da bi vsakršno nadaljnje dogovarjanje pomenilo le še večje omejevanje ruske vojaške prisotnosti.

Status ruske črnomorske flote na Krimu zato še vedno ureja sporazum, ki sta ga Kijev in Moskva sklenila leta 1997. Državi sta se takrat kot naslednici Sovjetske zveze dogovorili o ruskem dvajsetletnem najemu nekoč sovjetskih vojaških zmogljivosti. S tako imenovanim »sporazumom iz Harkova« sta nato spomladi 2010, takoj po zmagi Viktorja Janukoviča na ukrajinskih predsedniških volitvah, sporazum podaljšali za nadaljnjih 25 let vse do leta 2042, Ukrajina pa je ob plačilu najemnine med drugim dobila tudi obljubljene popuste pri dobavah ruskega plina.

Opozicija, ki zdaj sestavlja vlado v Kijevu, je bila ves čas proti takemu sporazumu. Zahtevala je, naj ruske enote zapustijo ukrajinski polotok, kjer imajo po dogovoru iz leta 1997 pravico namestiti do 388 bojnih ladij in 161 letal. Rusija te zgornje meje menda nikoli ni dosegla. Po pisanju ruskih medijev, na katere se sklicuje tudi FAZ, naj bi bilo na Krimu ta čas stacioniranih približno 30 ruskih bojnih ladij, 20 vojaških letal, 40 helikopterjev in okoli 14 tisoč vojakov. Večina ruske oborožitve je po trditvah ruskih vojaških strokovnjakov samo pogojno uporabne, saj gre za zastarelo opremo, ki bi jo bilo treba nujno posodobiti. Pogajanja o taki posodobitvi, za katero je po veljavnem sporazumu obvezno soglasje ukrajinskih oblasti, dotrajane bojne ladje pa je mogoče nadomestiti samo z ladjami istega tipa, pod pritiskom ruskega vojaškega vrha menda potekajo že dalj časa, vendar brez vsakršnega napredka.