Kriza v Bolgariji: Protivladni protesti ali igre brez meja

Beograd – V Bolgariji se zaradi­ protestov proti politični eliti, ki trajajo že tretji teden, ni še nič spremenilo. Pri tem bo tudi ostalo, če se na ulice Sofije­ in največjih bolgarskih mest ne bo zgrnila vsaj stotisočglava množica, nezadovoljna s stanjem v državi.

Na bolgarskih protestih prevladujejo mladi, ki so se organizirali prek družbenega omrežja facebook.­ Če se je večina mladih še pred letom raje kratkočasila v poletnih vrtovih lokalov v središču Sofije, se zdaj vse bolj množično udeležujejo vsakodnevnih protestnih pohodov od hrama demokracije do drugih državnih ustanov in nazaj. Intenziteta demonstracij raste in pada, v povprečju se jih udeleži okoli 7000 ljudi, doslej pa na protestih še ni bilo več kot 20.000 Bolgarov.

Bolgarski mladini se pridružuje vedno več pripadnikov ozaveščenega dela družbe, zaradi česar na protestih, ki spominjajo na upor Mahatme Gandhija, praktično ni resnih incidentov. Ni pa nujno, da bo tako ostalo, kajti trojica neuradnih vodij protestov je za zasebno televizijo BTV napovedala, da bodo protesti ubrali novo pot. Pisatelj in režiser Dimitar Kocev je pojasnil, da miroljubni pohodi po središču Sofije niso pripeljali do rezultata. Po njegovem morajo protestniki nastopiti veliko bolj ostro, ker jih politiki očitno niso slišali.

Za zdaj oblast še ni bila priprav­ljena prisluhniti njihovi zahtevi, naj omogoči predstavnikom držav­ljanov prevzem funkcije od politične elite. Na enako usodo so naletele tudi druge zahteve, kot so ustavne spremembe, s katerimi bi namesto proporcionalnega volilnega sistema uvedli večinskega. Nič bolje se ni godilo zahtevi, naj oblast podeli ljudstvu pravico do odpoklica in tožbe poslancev, če ne opravljajo svojega dela. Predsednik države Rosen Plevneljev je pozval politike, naj prisluhnejo zahtevam protestnikov. Ti zahtevajo le spoštovanje osnovnih pravic, kot sta pravičnost in vladavina pravne države.

Paradižniki, jajca in toaletni papir

S protestniki se je poskušala pogovoriti podpredsednica parlamenta Maja Manolova. Na njen poskus so prvič od začetka demonstracij odgovorili s paradižniki, jajci in toaletnim papirjem. Čeprav ji ni uspelo vzpostaviti dialoga, jih je pozvala, naj podajo predloge za spremembo volilne zakonodaje, ki jo obravnava parlament, vendar na njen poziv ni bilo odziva. Bolgarski parlament je zaradi pritiska protestnikov začel razpravo o spremembah volilne zakonodaje, ki bi novim in majhnim strankam omogočila lažji vstop v parlament. Neposreden povod za nove proteste je bilo imenovanje medijskega magnata Deljana Pejevskega na čelo nacionalne varnostne agencije (Dans). Čeprav je vlada preklicala imenovanje, je poskus njegovega imenovanja protestnike utrdil v prepričanju, da so vse vlade koruptivne.

Bolgarski premier Plamen Orešarski je zavrnil pozive k odstopu z utemeljitvijo, da bi bil odstop izredno neodgovoren, ker bi lahko destabiliziral državo le nekaj mesecev po množičnih protestih, ki so odnesli prejšnjo konservativno vlado stranke Državljanov za evropski razvoj (Gerb). Nič ni pomagalo, da se je Orešarski v bolgarskem parlamentu opravičil za politično napako vsem, ki so šli na proteste.

Čeprav je Orešarski po hitrem postopku spravil skozi parlament tudi stabilizacijski paket ukrepov, da bi omilil revščino in obnovil zaupanje v demokracijo, demonstranti ne popuščajo. V paketu izrednih ukrepov, ki so ga poslanci odobrili brez glasov opozicijskih konservativcev, ki bojkotirajo parlament, so subvencije za ogrevanje, določitev najvišje cene komunalnih storitev in višja nadomestila za porodniški dopust. Orešarski je ob tem tudi javnim uslužbencem namenil višje plače in pokojnine.

Znan bolgarski disident iz časa komunizma Edvin Sugarev, ki je v odprtem pismu zapisal: »Pojdite v miru gospod šef vlade, dokler je še mir v Bolgariji«, je iz protesta proti vladi napovedal gladovno stavko. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je poudaril, da zadnji razvoj dogodkov v Bolgariji in razvoj pravne države nista dobra in ne skrbita le bolgarske družbe, temveč tudi Bruselj. Vodjo bolgarske vlade je poučil, da je nujno, da se vlada pred imenovanji širše posvetuje, medtem ko naj kandidate, ki morajo izpolnjevati tudi najvišje standarde na področju integritete, izbira predvsem na podlagi preteklega dela in izkušenj.