Kune še ostajajo v denarnicah

Kuna – »Hja, zagotovo so tudi tukaj tekale kune, od katerih s(m)o imeli korist tudi prebivalci; in zagotovo je tudi naša, pelješka Kuna nekaj malega pripomogla, da se uradna valuta na Hrvaškem imenuje tako kot se – kuna,« pripoveduje eden starejših prebivalcev mesteca Kuna na hrvaškem polotoku Peljšcu.

Včasih je vasica imela več kot 500 prebivalcev, zdaj jih je le malo več kot 200. Vas, še najbolj znana po frančiškanskem samostanu, pršutu, sirih, nekaterih starih jedeh iz stročnic in žitaric ter farmi oslov, ki je najbrž svojstvena za ta del Hrvaške, leži v nedrju hriba, malo odmaknjena od morja, vendar je vseeno osrednja značilnost – vino. Vse naokoli vasi vinogradi malega plavca. Levo, desno, spredaj, zadaj … Kamorkoli se obrneš. Stare hiše, ozke uličice ter kleti prijeten občutek le še povečujejo.

Včasih je bilo v teh krajih res veliko kun, danes jih ni. »Za kune, tiste, v obliki denarja, pa moramo poskrbeti kar sami,« pravi sogovornik, ko sediva pred staro hišo, od koder se pne pogled tja proti hribu, za katerim buči morje Adrijansko; vmes pa vinogradi. No, in kozarec rdeče osvežitve, ki požene kri in za hip ohladi vroč poletni dan.

Hrvaška bo po vstopu v EU ohranila svojo valuto, kuno. Tudi za vse tiste slovenske turiste, ki bodo gotovino dvigovali na Hrvaškem, se načelno ne bo spremenilo nič.

Ne glede na vse to, je pomen kun za hrvaško denarno politiko – izjemen. Vse se je začelo davno, davno, ko je bilo prvo sredstvo plačevanja kunino krzno, z njim so plačevali davke (kunovina), »portret« kune pa je bil upodobljen tudi na kovancih, imenovanih banovec, že v 13. stoletju in 14. stoletju.

Leta 1941 je postala kuna uradna valuta Pavelićeve Nezavisne države Hrvatske (NDH, na čelu katere so bili ustaši), 30. maja leta 1994 je kuna spet postala uradna hrvaška valuta; eno kuno pa sestavlja sto lip.

Kuna gor, kuna dol, na Hrvaškem spoštujejo svojo valuto, čeprav bi marsikdo v svoji denarnici imel evro. Vendar kot zdaj kaže, bo pot do evra v hrvaških denarnicah oziroma do »izgona kun iz njih« trajala še kar nekaj časa. Politiki napovedujejo, da naj bi se to zgodilo čez približno dve leti, najpozneje čez tri, pravzaprav takrat, ko bo začel veljati tudi schengenski mejni režim. Tega naj bi (tudi s pomočjo Slovenije) uvedli čez dve leti. Kakorkoli, do uvedbe evra in »izgona« kun bo minilo še nekaj časa, Hrvaška pa bo morala do takrat izpolniti še veliko monetarnih meril: stabilni tečaj, nizka raven javnega dolga in fiskalnega primanjkljaja, nižje obrestne mere …

Ali bo hrvaškim institucijam uspelo urediti vse potrebno, predvsem pa izpolniti stroga evromonetarna pravila, bo pokazal čas, vendar dejstvo za zdaj ostaja – no, pravzaprav kune!