Tiskane izdaje
Za ruske poročevalce, ki so v torek spremljali slavnostno odprtje še nezgrajenega Muzeja nacističnega taborišča v Mariboru, je bila ena od najbolj zanimivih zgodb o obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova ta, da so mu nasprotovali Američani.
»Slovenski zunanji minister je Kerryja prosil za dovoljenje za srečanje z Lavrovom,« se je včeraj glasil naslov v časniku Rossijska gazeta, ruski, z novinarskimi prispevki oplemeniteni inačici slovenskega Uradnega lista.
Dnevnik Kommersant pa je prispevek svoje poročevalke Jelene Černenko, ki je na tiskovni konferenci iz ust slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca izsilila priznanje o ameriških pritiskih, opremila z naslovom »Neodpovedani obisk« in podnaslovom »Sergej Lavrov je pokvaril načrte ameriškega veleposlanika«.
Erjavec je v torek javno povedal, da so z ameriškega veleposlaništva prišli »signali«, naj odpovedo Lavrovov obisk v Mariboru. Potem pa je dodal, da je ob vrhu Nata dobil od svojega ameriškega kolega Johna Kerryja odgovor, da ni nobenih ovir za srečanje in da ZDA dialog podpirajo. Je pa vodja ameriške diplomacije Erjavcu svetoval, naj med srečanjem z Lavrovom zastopa enotne evropske in severnoatlantske poglede, je še priznal slovenski zunanji minister. »Slovenija: Kerry je svetoval, naj na pogovorih z Lavrovom zastopajo stališča Nata« so Erjavčev odgovor z naslovom komentirali v časniku Vzgljad.
O tem, da iz Washingtona poskušajo ovirati sodelovanje drugih držav z Rusijo, se je že prejšnji teden pritožil Lavrovov namestnik Sergej Rjabkov. V pogovoru za Kommersant je posebej izpostavil Slovenijo, saj so se bile v slovenskih medijih pojavile takrat še nepotrjene informacije, da je ameriški veleposlanik v Ljubljani Joseph Mussomeli poskušal slovenske oblasti prepričati, naj odpovejo obisk Lavrova.
Ta je v Mariboru hlinil presenečenje. »Sam, častna beseda, nisem bil seznanjen z zgodbo o veleposlaništvu ZDA, je pa zanimiva. Lahko pa rečem: hvala, John Kerry,« se je Lavrov, ki je na čelu ruskega zunanjega ministrstva že več kot deset let, sarkastično zahvalil svojemu ameriškemu kolegu, da je Erjavcu »dovolil« srečanje z njim.
Ruski mediji opozarjajo, da v Washingtonu obisku Lavrova niso nasprotovali le zaradi ukrajinske krize, ki je med nekdanjima sovražnicama iz hladne vojne zanetila nov spopad. V dnevniku Izvestja so dogodek pospremili s člankom, ki so ga naslovili »Nezadovoljstvo ZDA Lavrovu ni preprečilo, da bi se v Sloveniji pogovoril o Južnem toku«. To, da Washington skupaj z evropsko komisijo kliče na »profilaktične pogovore« vse evropske države, ki sodelujejo pri tem plinovodu, ni nikakršna skrivnost, še ugotavljajo v tem časniku.
Prispevek o obisku ruskega zunanjega ministra so v Izvestjah zaključili z »ekskluzivno« informacijo, da je prav v času, ko se je Lavrov srečeval s slovenskimi voditelji, vključno z obrambnim ministrom Romanom Jakičem, »v državo na nenačrtovani obisk priletel glavni poveljnik oboroženih sil Nata v Evropi Philip Breedlove«.
