Na leto na svetu pol milijona dojenčkov umre zaradi onesnaženega zraka
Problem so predvsem zaprti prostori, najslabše stanje je v slabo razvitih delih sveta. Nečist zrak je četrti najpogostejši vzrok smrti na svetu.
Odpri galerijo
Dojenčki umirajo zaradi onesnaženja zraka v zaprtih prostorih, predvsem zaradi dima. Na posnetku družina ob odprtem ognjišču v svojem bivališču v Maroku. FOTO: Youssef Bouduar/Reuters
Ameriški Inštitut za učinke na zdravje (Health Effects Institute) je v svojem najnovejšem poročilu o stanju zraka na svetu za leto 2020 objavil tudi skrb vzbujajoč podatek o učinkih onesnaženega zraka v zaprtih prostorih na zdravje in umrljivost dojenčkov. Sodelavci inštituta ugotavljajo, da je zaradi zraka v prostorih, ki je onesnažen predvsem zaradi kurjave s trdimi gorivi, lani umrlo okrog pol milijona dojenčkov, starih manj kot mesec dni, poroča The Guardian.
Problem se pojavlja predvsem v nerazvitem svetu. Skoraj polovica vseh dojenčkov (236.000) je zaradi nečistega zraka lani umrlo v podsaharski Afriki, 168.000 smrti so evidentirali v južni Aziji, 23.000 v jugovzhodni in vzhodni Aziji ter Oceaniji, 20.000 v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, 7700 pa na Karibih in v Južni Ameriki. V bolj razviti srednji in vzhodni Evropi ter srednji Aziji je bilo takšnih smrti 2700, v najrazvitejšem svetu pa 1250.
Toda strokovnjaki opozarjajo, da onesnažen zrak škodi tudi še nerojenim otrokom, ki se zato, ker njihove matere veliko časa preživijo v prostorih, zadimljenih s kurjenjem premoga, drv ali živalskih iztrebkov, pogosto prezgodaj rodijo ali pa imajo prenizko porodno težo. Onesnažen zrak lahko povzroči tudi možganske okvare in druge kronične težave pri dojenčkih, ki sicer preživijo.
»Ne vemo še natančno, kakšni so mehanizmi, ki povzročajo takšno smrtnost dojenčkov, povezano z onesnaženim zrakom, toda na podlagi številnih študij in podatkov iz veliko držav po svetu ugotavljamo, da epidemiološka povezava obstaja,« pravi vodja strokovnega tima inštituta Katherine Walker.
Epidemiologinja Beate Ritz s kalifornijske univerze UCLA, ki sicer ne sodeluje pri delu omenjenega inštituta, pa pravi, da je onesnaženost zraka v zaprtih prostorih v Indiji, jugovzhodni Aziji in Afriki primerljiva z razmerami v viktorijanskem Londonu. »To ni onesnaženje, kakršnega vidimo v sodobnih mestih razvitega sveta, ampak takšno, kot so ga imeli pred sto petdesetimi leti v Londonu in drugih velikih mestih zaradi kurjenja s premogom. Toda onesnaženje zraka v zaprtih prostorih nikoli ni bilo v ospredju skrbi politikov. Pa bi moralo biti. To onesnaženje je treba zmanjšati ne samo zato, da bi zmanjšali število umrlih dojenčkov, ampak tudi zato, da bi imeli preživeli otroci manj zdravstvenih posledic.«
Kljub nenehnemu opozarjanju strokovnjakov pa v zadnjih desetih letih napredka na tem področju ni bilo. Na splošno je problem onesnaženega zraka v zaprtih prostorih v sodobnem času zaradi vse večje gostote prebivalstva in zaradi rastoče onesnaženosti zunanjega zraka vedno večji. Tako strokovnjaki ocenjujejo, da je lani zaradi dolgotrajne izpostavljenosti onesnaženemu zraku na svetu umrlo okrog 6,7 milijona ljudi. Nečist zrak je tako četrti najpogostejši vzrok smrti na svetu.
Problem se pojavlja predvsem v nerazvitem svetu. Skoraj polovica vseh dojenčkov (236.000) je zaradi nečistega zraka lani umrlo v podsaharski Afriki, 168.000 smrti so evidentirali v južni Aziji, 23.000 v jugovzhodni in vzhodni Aziji ter Oceaniji, 20.000 v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, 7700 pa na Karibih in v Južni Ameriki. V bolj razviti srednji in vzhodni Evropi ter srednji Aziji je bilo takšnih smrti 2700, v najrazvitejšem svetu pa 1250.
Onesnažen zrak škodi tudi še nerojenim otrokom
Toda strokovnjaki opozarjajo, da onesnažen zrak škodi tudi še nerojenim otrokom, ki se zato, ker njihove matere veliko časa preživijo v prostorih, zadimljenih s kurjenjem premoga, drv ali živalskih iztrebkov, pogosto prezgodaj rodijo ali pa imajo prenizko porodno težo. Onesnažen zrak lahko povzroči tudi možganske okvare in druge kronične težave pri dojenčkih, ki sicer preživijo.
Najbolj so ogroženi dojenčki v nerazvitih delih sveta, kot je Indija. FOTO: Vivek Prakash/Reuters
»Ne vemo še natančno, kakšni so mehanizmi, ki povzročajo takšno smrtnost dojenčkov, povezano z onesnaženim zrakom, toda na podlagi številnih študij in podatkov iz veliko držav po svetu ugotavljamo, da epidemiološka povezava obstaja,« pravi vodja strokovnega tima inštituta Katherine Walker.
Kot v Londonu pred 150 leti
Epidemiologinja Beate Ritz s kalifornijske univerze UCLA, ki sicer ne sodeluje pri delu omenjenega inštituta, pa pravi, da je onesnaženost zraka v zaprtih prostorih v Indiji, jugovzhodni Aziji in Afriki primerljiva z razmerami v viktorijanskem Londonu. »To ni onesnaženje, kakršnega vidimo v sodobnih mestih razvitega sveta, ampak takšno, kot so ga imeli pred sto petdesetimi leti v Londonu in drugih velikih mestih zaradi kurjenja s premogom. Toda onesnaženje zraka v zaprtih prostorih nikoli ni bilo v ospredju skrbi politikov. Pa bi moralo biti. To onesnaženje je treba zmanjšati ne samo zato, da bi zmanjšali število umrlih dojenčkov, ampak tudi zato, da bi imeli preživeli otroci manj zdravstvenih posledic.«
Kljub nenehnemu opozarjanju strokovnjakov pa v zadnjih desetih letih napredka na tem področju ni bilo. Na splošno je problem onesnaženega zraka v zaprtih prostorih v sodobnem času zaradi vse večje gostote prebivalstva in zaradi rastoče onesnaženosti zunanjega zraka vedno večji. Tako strokovnjaki ocenjujejo, da je lani zaradi dolgotrajne izpostavljenosti onesnaženemu zraku na svetu umrlo okrog 6,7 milijona ljudi. Nečist zrak je tako četrti najpogostejši vzrok smrti na svetu.
