Tiskane izdaje
Severna in Južna Koreja sta s stališča mednarodnega prava namreč še vedno v vojni, saj se je njun triletni vojaški konflikt leta 1953 končal zgolj s premirjem, ne pa z mirovno pogodbo. Odnosi so še posebej napeti od nesreče južnokorejske vojake korvete Čeonan, ki je v spornih vodah Rumenega morja potonila marca 2010, pri čemer je umrlo 46 mornarjev, za kar Seul obtožuje Pjongjang, ta pa krivdo vztrajno zanika. Novembra 2010 je olje na ogenj prilil nov incident − Severna Koreja je namreč bombardirala južnokorejski otok Jeonpjeong, pri čemer so umrli štirje ljudje.
Kljub optimističnim besedam pa je južnokorejski predsednik obljubil, da bo odločno odgovoril na kakršne koli provokacije severne sosede, katere vodenje je pred dnevi prevzel Kim Džong Ilov si Kim Džong Un. Režim je sicer dan po koncu žalovanja za pokojnim »ljubljenim vodjo« sporočil, naj svet ne pričakuje sprememb pod novim vodstvom. »Svečano in samozavestno izjavljamo, naj nespametni politiki po svetu, med njimi tudi lutke iz Južne Koreje, od nas ne pričakujejo sprememb,« so sporočili.
Poleg tega je Pjongjang zagrozil, da bo »poravnal račune«, če se Južna Koreja na kolenih ne opraviči zaradi domnevne žalitve med obdobjem žalovanja. Seul je namreč zaradi Kum Džong Ilove smrti sožalje izrazil le severnokorejskemu ljudstvu, ne pa tudi režimu, v Pjongjang pa je dovolil le dvema žalujočima delegacijama, pa še to zasebnima.
