London zavrača možnost mehčanja trdega brexita
Gospodarski krč, v katerem se je znašlo Združeno kraljestvo, je v zadnjih dneh odprl nekatere stare rane brexita. Predstavniki britanske vlade so bili prisiljeni zanikati navedbe otoških medijev, da država zaradi nastalih težav razmišlja o utrditvi vezi z Evropsko unijo oziroma premiku k modelu odnosov, ki ga sedemindvajseterica vzdržuje s Švico.
Premier Rishi Sunak: Usklajevanje pravil z Unijo ne pride v poštev.
Švica je vzpostavila sorazmerno tesne vezi z EU.
Gospodarstveniki so pozvali vlado k sprostitvi priseljenske politike.
»Dovolite mi, da sem nedvoumen: pod mojim vodstvom si ne bomo prizadevali za noben odnos z Evropo, ki bi temeljil na usklajevanju s pravili EU,« se je na ugibanja, ali se London pripravlja na ponovno resetiranje gospodarskih odnosov z Unijo, odzval premier Rishi Sunak.
Nedavno napoved finančnega ministra Jeremyja Hunta, da bo Združeno kraljestvo v prihodnjih letih za spodbujanje gospodarske rasti poskusilo odpraviti večino ovir pri trgovanju z EU, so analitiki in novinarji interpretirali kot potrditev pripravljenosti britanske vlade na razmišljanje o spremembi dogovorov, na podlagi katerih je država izstopila iz EU. K povečanju ugibanj je prispevala tudi izjava neimenovanega visokega vladnega vira, ki je novinarjem Sunday Timesa potrdil, da bo Združeno kraljestvo v gospodarskih odnosih poskušalo posnemati Švico.
Ta alpska država je v desetletjih vzpostavila sorazmerno tesne vezi z EU, postala del schengenskega območja in si zagotovila omejen dostop do evropskega skupnega trga, v zameno za vplačila v proračun EU ter sprejetje določenih evropskih pravil in predpisov.
Obsojeni na nižjo rast
Odločnost vladnega demantija je dajala vtis, da se vladajoči konservativci kljub jasni želji po odpravi trgovinskih ovir in rešitvi preostalih odprtih vprašanj z Unijo hočejo na vsak način izogniti ponovni razpravi o »trdem« in »mehkem« brexitu.
To vprašanje je močno zaznamovalo proces britanskega izstopa, ki se je več let vrtel okoli različnih interpretacij izida referenduma iz leta 2016, na katerem so britanski volivci podprli ločitev od sedemindvajseterice. Britanska politika se ni mogla zediniti o tem, kako tesne gospodarske vezi bi morala država po izstopu ohraniti z EU. Z zmago konservativne stranke na volitvah leta 2019 je prevlada »trda različica brexita«, po kateri je Združeno kraljestvo izstopilo tako iz evropske carinske unije kot skupnega trga. Izjema je bila Severna Irska, ki je ostala del evropskega skupnega blagovnega trga, s čimer sta London in Bruselj preprečila nastanek fizične meje po sredini irskega otoka.
Odnosi nekdanje članice z EU od takrat po poročanju Financial Timesa temeljijo na treh principih: zavračanju vplačil v evropski proračun, zavračanju prostega pretoka ljudi med Združenim kraljestvom in EU ter zavračanju prevzemanja jurisdikcije sodišča EU v Luksemburgu. Če bi London popustil pri kateremkoli od teh področij, bi tvegal nastanek resnega razdora v vrstah konservativne stranke. Na to nevarnost so v izjavah opozorili tudi vidni evroskeptiki.
Analitiki in gospodarstveniki se bojijo, da vlada z vztrajanjem pri okrnjenem trgovinskem dogovoru, ki ga je z EU sklenila leto dni po brexitu, obsoja državo na nižjo gospodarsko rast. Zlasti zaskrbljeni so zaradi pomanjkanja delovne sile. »Najboljše zagotovilo za brexit je gospodarstvo, ki raste. Največja nevarnost zanj pa gospodarstvo, ki se krči,« je poudaril generalni direktor konfederacije britanske industrije Tony Danker, ki je vlado danes pozval k sprostitvi priseljenske politike in čimprejšnji rešitvi spora z Brusljem o uveljavitvi severnoirskega protokola.
