Madžari in Čehi bi gradili nove nuklearke

Medtem ko se Rusi in Američani borijo za donosen posel širitve nuklearke Temelin na Češkem, je prejšnji teden madžarski premier Viktor Orbán­ podpisal sporazum o gradnji dveh novih blokov nuklearne­ elektrarne Paks z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Sporazum o gradnji dveh novih reaktorjev v kraju Paks, ki bi po ocenah stala približno 10 milijard evrov, je naletel na ostre kritike opozicije. Po mnenju vodje madžarske opozicije, socialista Attile­ Mesterházyja, je Orbán s tem sporazumom izvedel kar »državni udar«. S tem izrazom je ponovil Orbánove besede, ko je ta leta 2008 kritiziral odločitev prejšnje vlade Ferenca Gyurcsánya o podpori plinovodu Južni tok.

Mesterházy je predvajal posnetek Orbánovega govora, v katerem ta opozarja, da je odločitev vlade brez soglasja parlamenta enaka državnemu udaru. Zdaj je Orbán storil enako, saj je podpisal sporazum brez glasovanja v parlamentu. Tako velikega projekta ni mogoče potrditi brez širše razprave v javnosti in sodelovanja nevladnih organizacij, je povedal Mesterházy. V slogu predvolilne tekme je Mesterházy napovedal, da bo (njegova) bodoča vlada razpisala referendum o širitvi elektrarne Paks.

Največji projekt od padca komunizma

Denar, do 10 milijard evrov, za gradnjo dveh novih reaktorjev v Paksu bo Madžarski posodila kar Rusija. Z dvema novima blokoma bodo več kot podvojili moč sedanjih štirih delujočih blokov, iz 2000 na 4400 megavatov. Nuklearna elektrarna Paks zdaj proizvede 40 odstotkov energije, porabljene na Madžarskem.

Če gradnja bo, bo to največji infrastrukturni projekt na Madžarskem od padca komunizma. Sporazum bi lahko bil po poročanju tujih agencij sporen tudi za Evropsko unijo, saj je bil sklenjen brez formalnega javnega postopka zbiranja ponudb.

Interes za sodelovanje pri izgradnji novih reaktorjev v Paksu so pred tem med drugim izrazili francoska Areva, japonsko-ameriški Westinghouse ter japonski in južnokorejski dobavitelji. A po poročanju madžarskega časnika Népszabadság naj bi bil ruski Rosatom edini pripravljen pomagati pri financiranju.

Tudi na Češkem boj med Američani in Rusi

Japonsko-ameriški Westinghouse­ in francoska Areva se tudi na Češkem borita z ruskim konkurentom za posel širitve nuklearne elektrarne Temelin. Za favorita velja češko-ruski konzorcij MIR 1200 (iz podjetij Škoda JS, Atomstrojexport in OKB Gidropress), v postopku izbire je še Westinghouse, medtem ko je investitor, češko javno energetsko podjetje ČEZ, Arevo zaradi neustrezne ponudbe izločil iz postopka. Areva se je na odločitev pritožila na evropsko sodišče, ki pa o tem še ni odločilo. Višina projekta je podobna kot na Madžarskem, ocena se giblje pri 10 milijardah dolarjev (750 milijonov evrov).

Gradnjo dveh novih blokov v Temelinu spremlja še veliko negotovosti, govor je tudi o razveljavitvi razpisa. Češko elektroenergetsko podjetje ČEZ je namreč pred dnevi zagrozilo, da se bo odpovedalo investiciji, če od vlade ne bo dobilo jamstva o višini odkupne cene elektrike. Po pisanju časopisa ­Hospodářské noviny so stranke nove vladne koalicije zavrnile takšno zahtevo. Predsednik ČEZ Daniel Beneš je že večkrat povedal, da gradnje novih blokov v Temelinu ne bo, če ne bodo imeli vladnega jamstva, ker cene elektrike v prihodnje ni mogoče napovedati, s tem pa tudi ni jasno, ali se bo investicija splačala.

Močno lobiranje za milijardni posel

Časovnica investicije v Temelin se je že zavlekla; po prvotnem načrtu bi morali zmagovalca natečaja izbrati že lani jeseni, zdaj pa šef ČEZ Beneš pravi, da bo odločitev o gradnji sprejeta šele konec letošnjega leta ali pa leta 2015. Kljub temu v vmesnem času poteka močno lobiranje za posel; pred časom je za Westinghouse odkrito lobirala nekdanja ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je opozarjala na odvisnost Čehov od ruskih energentov in tehnologije. Podpredsednik Westinghousa za Evropo Mike Kirst pa je v nedavnem pogovoru za češko tiskovno konferenco med drugim povedal, da bo Westinghouse na Češkem odprl evropski center za gradnjo jedrskih reaktorjev, če bo dobil posel v Temelinu.

Ob obisku zdaj že nekdanjega predsednika češke vlade Petra Nečasa v Rusiji je ruski premier Dmitrij Medvedjev povedal, da bodo češka podjetja v primeru ruske zmage dobila za šest milijard evrov poslov.