Majhen korak za Zajčka, velik za Kitajsko

Peking – Mehak pristanek na Mesecu je bil glavni izziv kitajske misije. Ni pa bil edini. Vesoljsko plovilo in lunarno vozilo se bosta morala boriti s temperaturo -180 stopinj Celzija, za kar bodo poskrbeli solarni paneli in atomski generatorji.

Vesoljsko plovilo, poimenovano Chang’e, je 140 kilogramov težko lunarno vozilo na šestih kolesih, imenovano Zajec iz žada, na Mesec nežno spustilo v soboto zvečer. Včeraj zjutraj je že bil na samostojni izvidniški poti Mavrične doline. Kitajci že dolgo niso bili tako ponosni. Gre namreč za prvo kitajsko misijo nežne spustitve vozila Yutu (Zajec iz žada) na Mesečevo površino, s čimer se je ta država pridružila elitnemu klubu vesoljskih sil, ki so s svojimi plovili uspešno pristale na Zemljinem satelitu. To je doslej uspelo le ZDA in nekdanji Sovjetski zvezi, ki je svoje zadnje vozilo tja poslala daljnega leta 1976. Potem je sledil zelo dolg premor.

Kitajci so ga prekinili z velikim uspehom, saj je bil pristanek nosilne vesoljske ladje Chang’e izveden do popolnosti. Le nekaj ur pozneje se je iz nje odplazil Zajec, lunarno vozilo oziroma robot, širok en meter ter dolg meter in pol. Upravljajo ga znanstveniki iz nadzornega središča v predmestju Pekinga. Zajec je kombinacija kitajske in tuje tehnologije, domača pa kljub temu predstavlja glavnino. Narejen je tako, da zdrži temperaturne razlike do 300 stopinj Celzija. Posnel bo geološko strukturo mesečeve površine, iskal bo naravne surovine in z optičnim teleskopom preučeval vpliv sončnih aktivnosti na različne sloje Zemljine atmosfere. Z radarjem bo preiskoval strukturo mesečeve skorje do globine sto metrov. Vzorce in podatke bo zbiral tri mesece, med delom pa ga bo snemala Chang’e. Kitajci predvidevajo, da bo nosilna ladja delovala še leto dni.

Kitajci sicer načrtujejo še zahtevnejše misije, med njimi tudi takšne, da bi zbrane vzorce prepeljali na Zemljo, v vse to pa bi radi vključili že potekajoče priprave poslati človeka na Mesec in tam zgraditi postajo. Pomen tokratne misije pa ni le dohitevanje ZDA in Rusije, saj je kitajska razvojna vizija tesno povezana z »izhodom« v vesolje. Zajček je tisti, ki je naredil prvi skok. Tudi psihološki učinek vesoljskega uspeha ni zanemarljiv. Kitajci so znova ponosni na svojo domovino, krepi se tudi občutek, da živijo v srečnem obdobju, v katerem je znanje moč, znanstveniki pa junaki.