Tiskane izdaje
Washington - Ameriški predsednik Barack Obama in nemška kanclerka Angela Merkel sta danes pred Belo hišo v Washingtonu Rusiji zagrozila z novimi sankcijami, če bo posegala v ukrajinske volitve, napovedane za 25. maj. Do prikaza enotne fronte proti Moskvi je prišlo po napadih na Merklovo iz ZDA, da je premehka do Rusije.
Ukrajinska kriza je zasenčila vse druge pomembne teme na srečanju voditeljev, saj je potekalo v času ofenzive ukrajinske vlade na proruske separatiste na vzhodu države. Vlada v Kijevu trdi, da je bilo med separatisti več mrtvih, ti pa so uspeli sestreliti dva ukrajinska vojaška helikopterja.
Uporaba raket zemlja-zrak ponovno meče velik dvom na trditve Rusije, da je na vzhodu Ukrajine prišlo do spontanega upora prebivalcev proti režimu v Kijevu.
Zaradi ofenzive je ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin v New Yorku zahteval izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Zahodne države so prošnjo pozdravile, zasedanje pa služi obema stranema, da ponovita medsebojne obtožbe, posledic pa ne bo, ker gre za spopad med članicami s pravico do veta.
Obama je pred Belo hišo dejal, da morajo ruskega predsednika Vladimirja Putina odvrniti s sedanje poti. »Če Rusija zmoti predsedniške volitve 25. maja, ne bomo imeli druge izbire, kot da sprejmemo nove ostrejše sankcije,« je dejal Obama. »Nadaljnje sankcije bodo neizogibne,« je potrdila Merklova.
Voditelja sankcij nista podrobneje opredelila, vendar sta potrdila, da bo šlo za sankcije proti ruski ekonomiji ali proti ruski vojski. »Putin ima pravico do svojega mnenja, vendar pa ne more imeti pravice do veta na odločitve legitimne vlade v Kijevu,« je o ruskem vpletanju v notranje zadeve zahodne sosede povedal Obama.
Obama je Berlin obiskal nazadnje lani, Merklovo pa je v Belo hišo povabil januarja letos, ko je vrela prisluškovalna afera, Rusija pa si še ni začela polaščati delov ukrajinskega ozemlja.
Merklova je v Washington prispela v četrtek zvečer, kjer se je na ameriškem veleposlaništvu sestala z ameriškimi senatorji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nemčija je imela lani z Rusijo za okrog 100 milijard dolarjev trgovinske menjave, kar je trikrat več kot ZDA in v primerjavi z Washingtonom je Berlin logično manj naklonjen zaostrovanju. Pri tem mora upoštevati interese vseh 28 članic EU, ki so zelo različni. Baltske države in Poljska bi po Rusiji udarile z vso silo sankcij, druge pa sprejemajo realnost odvisnosti od ruskega izvoza energentov.
Kanclerka se nato namerava srečati še s predstavniki gospodarstva, Ameriški trgovinski zbornici pa bo predavala o koristih novega čezatlantskega prostotrgovinskega sporazuma, ki je v nastajanju.
Pred vrnitvijo v Nemčijo pa bo kanclerka obiskala še izvršno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde.
