Tiskane izdaje
Berlin - O tem, da bo nemški parlament na koncu z veliko večino le blagoslovil drugi orjaški sveženj za reševanje Grčije, ni bilo nobenega dvoma. Kljub temu je bilo pred odločanjem slišati veliko kritik glede strategije, s katero kanclerka Angele Merkel »rešuje« Grčijo.
Zvezni notranji minister, bavarski konservativec Hans-Peter Friedrich, je kot prvi član nemške vlade Grčiji svetoval kar izstop iz denarne unije. Tako se je postavil po robu strategiji Merklove, ki odločno nasprotuje bankrotu ali izstopu Aten iz območja evra. Friedrich je svoj predlog utemeljeval z nemočjo gospodarsko opustošene države, da se postavi na noge v okviru evra. Verjetnost, da doseže konkurenčnost, je po Friedrichovem mnenju zunaj evra večja. Evropa da bi morala spodbuditi Atene k takemu koraku.
Ko je kanclerka pred poslanci utemeljevala svojo politiko, je bila odločna: tveganja da, avanture ne. Nihče da ne more presoditi, kakšne bi bile posledice neurejenega grške bankrota za druge države v krizi, za Nemčijo in tudi za ves svet. Med »dolžniško krizo kot najhujšo preizkušnjo v zgodovini evropskega povezovanja« da se ne bi smeli vdajati iluzijam o hitrih in enostavnih rešitvah. »Poznam vprašanji o sodu brez dna in lažji poti do konkurenčnosti z uvedbo drahme,« je pojasnila kanclerka. Priložnosti s sprejetjem novega svežnja da so večje kot tveganje.
Grčiji je priznala, da je kljub vsem zapletom dosegla uspehe, kakršen je znižanje strukturnega primanjkljaja z 10,6 odstotka leta 2009 na le 2,4 odstotka lani. Bolj uspešna mora biti pri pobiranju davkov, posodabljanju državnega aparata, strukturnih reformah. Tako bo lahko gospodarsko okrevala in ljudem ponudila perspektivo boljšega življenja. Merklova še odločno zavrača zahteve IMF, evropske komisije in drugih po okrepitvi 500 milijard evrov težkega kriznega mehanizma ESM. Berlin je le pripravljen svoj delež kapitala vplačati v dveh namesto v načrtovanih petih letih.
Kljub kritikam z vseh strani Merklova pred vrhom EU konec tedna še vztraja pri zahtevah po trdem varčevanju na območju evra. Če v Evropi obstaja enotno stališče do vzrokov krize - visoka zadolženost, majhna konkurenčnost zadolženih držav, konstrukcijske napake denarne unije -, jih moramo odpraviti in vzpostaviti unijo (javnofinančne) stabilnosti. Podpis fiskalnega pakta z oprijemljivimi sankcijami za kršitelje pravil na evropskem vrhu je eden od ključnih korakov na poti do cilja, z vzpostavljanjem politične unije se bo krepilo zaupanje v območje evra.
Eden od vodilnih socialdemokratov, nekdanji finančni minister v času velike koalicije Peer Steinbrück, je kanclerki navrgel, da je strategija reševanja Grčija na trhlih nogah. Obseg sodelovanje IMF je še nejasen, delni odpis dolgov bankam še ni uresničen, tudi vloga centralnih bank je negotova. Sama trojka (IMF, ECB, evropska komisija) dvomi o uresničljivosti načrtov, saj je gospodarska perspektiva Grčije slaba. Vprašal se je, kje je mednarodni pritisk za vrnitev milijard, ki so jih grški bogataši skrili v Švico in jih v Grčiji krvavo potrebujejo.
Po drugi strani sovladajoči liberalci vztrajajo pri trdi liniji in se zgražajo nad odzivi Grkov in obtoževanjem Berlina. Njihov parlamentarni vodja Rainer Brüderle je bentil nad vodjem Zelenih v evropskem parlamentu Danielom Cohn-Benditom, ki je trojko razglasil za neoliberalne talibane. Tudi očitki Nemčiji glede njenih zunanjetrgovinskih presežkov da so neresni. »Hvala bogu, da smo gospodarsko močni in da lahko pomagamo,« je povedal Brüderle. Liberalec se veseli, da Nemci lahko izvažajo avtomobile na Kitajsko, češ, Kitajci si kolesa lahko naredijo sami ...
Kanclerka brez kanclerske večine
Merklovi je pri glasovanju v vrstah vladajočih zmanjkalo sedem poslancev za tako imenovano kanclersko večino (več kot polovico vseh poslancev ali najmanj 311), saj je bilo med koalicijskimi poslanci kar 26 oporečnikov, ki niso glasovali za sveženj. To sicer nikakor ni ogrozilo sprejetja svežnja (za je bilo 496 poslancev), saj so ga podprli tudi zeleni in socialdemokrati. Je pa tak razplet precejšen simbolični udarec kanclerki, ki je bo izboru predsedniškega kandidata Joachima Gaucka proti njeni volji spet pod večjim notranjepolitičnim pritiskom.
