Tiskane izdaje
Če bi kanclerka Merklova na volitvah nastopala neposredno proti svojemu socialdemokratskemu izzivalcu, bi zdaj dobila vseh šestdeset odstotkov glasov, Peer Steinbrück pa polovico manj. V Nemčiji pa na parlamentarnih volitvah izbirajo stranke in socialdemokrati ter tudi njihovi najljubši partnerji Zeleni so doslej upali, da se bo spotaknila vsaj liberalna FDP Rainerja Brüderla in Philippa Röslerja, saj bi lahko v tem primeru zdaj vladajoči CDU/CSU kljub njeni zmagi postavljali pogoje.
Predstavniki nemške sredinske levice kljub temu upajo. »To je bila zadnja dobra anketa za vlado,« je raziskavo javnega mnenja agencije Infratest dimap, ki jo je naročila ARD, komentiral visoki politik SPD Thomas Oppermann. Kanclerkini nasprotniki še upajo, da bodo nemške volivce, ki so zaradi nacistične preteklosti še posebno občutljivi na varstvo zasebnosti, prebudila odkritja o velikopoteznem ameriškem spremljanju komunikacij ter tesnem sodelovanju nemških in ameriških obveščevalnih služb. Obdobje po obračunu z nemškim nacističnim režimom pa je Nemce očitno prepričalo, da velike sile niso enake, in ni jih malo, ki velik del zaslug za demokratizacijo zahodnega dela države pripisujejo dobrohotni zasedbeni velesili z druge strani Atlantskega oceana. Morda bo koga prepričal tudi najnovejši protiteroristični alarm, zaradi katerega so ta teden zaprta številna ameriška diplomatska predstavništva v tujini. Iz ZDA poudarjajo, da so o zadnjih nevarnostih izvedeli prav po prisluškovanju pogovorov in očitno jim verjamejo tudi zavezniki. Vsaj v Jemnu so ta teden ostala zaprta tudi francoska, britanska in nemška diplomatska predstavništva.
Obveščevalno
Morda so sedanje raziskave javnega mnenja res le zadnje pred tistimi, ki bodo pokazale jezo nemških volivcev zaradi izgube zasebnosti, morda pa socialdemokrati ne bi smeli računati na »zunanje« teme, ampak bi se morali odločneje spopasti s svojimi dolgo znanimi domačimi političnimi in še posebno gospodarskimi dilemami. Te pa niso katastrofalno zapletene le za nemško sredinsko levico, ki bi, če bi se usmerila bolj v levo in sprejela zvezo s stranko Levica, po sedanjih političnih razmerjih dobila le odstotek manj od krščanskodemokratsko-liberalne vlade kanclerke Merklove. A celo francoski socialistični predsednik François Hollande, ki je konservativnega predhodnika premagal tudi z obljubo večje socialne pravičnosti, bo moral po počitnicah zelo verjetno reformirati pokojninski sistem in še marsikaj drugega, če bo hotel pridobiti več deset milijard evrov, potrebnih za zmanjšanje dolžniškega bremena.
Reformno prekletstvo levice
Nemški socialdemokratski kanclerski izzivalec Peer Steinbrück pa je že nastopil kot bolj sredinski kandidat, a se je spotaknil ob karizmatičnost kanclerke, ki je videti kot čisto običajna državljanka, a si je kljub temu (ali pa prav zato) našla pot v srca velike večine volivcev. Pa ne gre le za videz Angele Merkel v slogu pametne švabske gospodinje in za dejstvo, da so jo skozi vso njeno politično kariero tako pogosto podcenjevali. Merklova se predstavlja kot legitimna dedinja reform, ki jih je izvedel njen socialdemokratski predhodnik, a si jih današnji socialdemokrati ne upajo popolnoma prisvojiti. Številni Nemci jih, upravičeno ali ne, povezujejo s sedanjo blaginjo, zato je za sodobno evropsko levico videti, da ne naredi prav, pa če se obrne v eno ali v drugo smer. S predsednikom Hollandom nista zadovoljni kar dve tretjini Francozov. Zato morda ni presenetljivo, da nemški socialdemokrati in Zeleni, ki ostajajo pri trinajstih odstotkih podpore, še naprej zavračajo povezave s skrajno nemško levico, čeprav bi se skupaj z njo veliko bolj približali kanclerski palači. Niso vprašanje le gospodarski recepti Levice, ampak tudi njena dediščina nekdanjega vzhodnonemškega komunističnega režima.
Peer Steinbrück pa odločno zavrača tudi veliko koalicijo med socialdemokrati in krščanskimi demokrati, dokler CDU vodi Angela Merkel. Kot finančni minister v zadnji veliki koaliciji je lahko precej spoznal manevrske sposobnosti vzhodnonemške fizičarke, ki se je povzpela do najvplivnejše političarke sveta. Tudi v prvi polovici avgusta, ko je Nemčija še vedno na vrhuncu svoje gospodarske moči, se Nemci kljub vsem aferam v veliki večini odločajo za sedanjo kanclerko. Z Merklovo sta zadovoljni več kot dve tretjini Nemcev in z njeno vlado več kot polovica. V južnotirolskih gorah, kamor že tradicionalno odhaja na poletne počitnice, lahko kanclerka še vedno v miru krepi svoje moči.
