Merklovo na Portugalskem pričakala majhna skupina protestnikov

Tudi portugalska potrpežljivost z zategovanjem pasu se bliža koncu − nemško kanclerko so pričakali protestniki.

Objavljeno
12. november 2012 15.49
PORTUGAL-GERMANY-FINANCE-PUBLIC-DEBT
Ma. Ja., Mo. B., Delo.si
Ma. Ja., Mo. B., Delo.si

Lizbona − Nemška kanclerka Angela Merkel ob današnjem uradnem obisku na Portugalskem ni bila deležna takšnega sprejema, kot jo je pred kratkim pričakal v Atenah. Za razliko od Grčije, kjer se je na ulicah zbrala množica protestnikov, ki so Merklovo primerjali z nemškim nacističnim voditeljem Adolfom Hitlerjem, se je v Lizboni namreč zbrala le manjša skupina protestnikov.

Merklova se je najprej sestala s portugalskim predsednikom Anibalom Cavacom Silvo, nato pa še s premierom Pedrom Passosom Coelhom. Po pričakovanjih se je postavila v bran varčevalni politiki, ki jo je kljub vse večjemu nezadovoljstvu javnosti sprejela portugalska vlada. Po srečanju s predsednikom vlade je pohvalila ostre varčevalne ukrepe, s katerimi si je država po njenih besedah izboljšala možnosti za gospodarsko rast. »Portugalska svoje obveznosti pogumno izpolnjuje,« pa je povedala za državno televizijo RTP.

Pred predsedniško palačo jo je sicer pričakala skupina protestnikov s plakati: »Merklova, ne!«, »Ven od tu!« in »Za pravico do dela, za pravico do jeze«.

Protestniki so pripravili tudi plakat, ki prikazujejo premiera Pedra Passosa Coelha, Merklovo in prvega moža Evropske centralne banke Maria Draghija v igralnici z napisom: »Mi plačamo, oni igrajo, banke dobijo«. Poleg tega so več kot deset kipov, ki stojijo v Lizboni, odeli v žalne trakove, številni prebivalci Lizbone pa so v znak žalovanja zaradi obiska nemške kanclerke po navedbah britanske tiskovne agencije Reuters danes oblečeni v črna oblačila.

Kot smo na Delu že poročali, je Portugalska prejšnji mesec namreč potrdila proračun za prihodnje leto, ki med drugim predvideva zmanjšanje javne porabe in povišanje davkov. Omenjene varčevalne ukrepe je v zameno za 78-milijard evrov vreden sveženj pomoči zahtevala trojka kreditodajalcev, ki jo sestavljajo Evropska unija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka.