Milan Bandić je že 18 let župan Zagreba, zadnjih deset let pa si očitno želi postati župan celotne Hrvaške. Na predsedniških volitvah, na katerih je kandidiral brez podpore SDP, je propadel in nato zapustil SDP, na parlamentarnih volitvah je prav tako dosegel skromen rezultat. Na zadnjih volitvah je kljub dragi kampanji njegova stranka Bandić Milan 365 – stranka dela in solidarnosti dobila le dva mandata. Pravzaprav niti enega. 

Namesto Bandića je prišel v sabor drugouvrščeni neodvisni župan Đurđevca Željko Lacković, drugi mandat pa je dobil župan Petrinje Darinko Dumbović, ki pripada Čačićevim reformistom. Zagrebškega župana to ni kaj dosti zmotilo. Z omenjenima dvema in s pomočjo še štirih predstavnikov narodnostnih manjšin je v saboru ustanovil svoj parlamentarni klub, ki ima v tesni parlamentarni večini pomembno vlogo, ko gre za obstoj Plenkovićeve vlade.

Zakaj so predstavniki manjšine ugodili Bandiću? Odgovor je v zagrebškem proračunu, saj so se s tem, ko so se pridružili Bandiću, sredstva, namenjena financiranju manjšinskih skupnosti in dejavnosti, večkratno povečala, z novim rebalansom pa se bo ta del proračuna še povečal. Bandićev klub se bo izkazal tudi kot zaželeno zatočišče za razočarane odpadnike iz drugih strank, posebej iz nekdaj njegove SDP, ki ji je ves čas sporočal, da on »ni njihov problem, temveč njihova rešitev«. In to »rešitev« ne le zanje, temveč tudi za njihove sorodnike.



Poslanka Marija Puh, na primer, je s tem, ko je prestopila k Bandiću, zagotovila bratu službo v Zagrebškem električnem tramvaju. Te dni se mu je pridružila tudi Milanka Opačić, nekdanja podpredsednica v vladi SDP Zorana Milanovića. Čeprav je povedala, da je svoje življenje podarila stranki – zunaj te nima niti enega dneva delovne dobe –, in pojasnila, da jo z Bandićem povezuje vrsta stvari, je jasno, da jo po koncu mandata čaka le še zavod za zaposlovanje. Na Bandića pa lahko računa, če že ne na nov mandat v saboru, pa vsaj na varno zaposlitev v mestni upravi.

Bandićevih dvanajst

Tako se je na začetku neobstoječ Bandićev klub povečal na enajst poslancev, »dvanajsti apostol« pa naj bi postal še en razočaran član SDP – Mario Habek. Toda k Bandiću ne pristopajo samo poslanci, temveč tudi – in to iz otipljivih razlogov – športniki, kulturniki in vse mogoče slavne osebnosti, tako da se lahko njegova stranka pohvali s kar štirimi nekdanjimi mis. Hkrati s krepitvijo poslanskega kluba Bandić ustanavlja podružnice svoje stranke po Hrvaški, ki jo obiskuje kot kakšen dedek Mraz. Ustanavljanje teh podružnic praviloma spremlja priložnostno obdarovanje z avtobusi, posegi v infrastrukturo ali običajnimi denarnimi donacijami. Vse to gre iz zagrebškega proračuna.

Čeprav ima za zdaj dvanajst poslancev, kar pomeni, da je to tretja največja poslanska skupina, Bandić zgolj podpira Plenkovićevo vlado, v kateri ima druga koalicijska partnerica HNS le sedem poslanskih sedežev, ima pa dve ministrstvi. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, do kdaj bo Bandić mirno prenašal to nenaravno situacijo in kdaj bo zahteval sodelovanje v izvršni oblasti. Za zdaj je očitno zadovoljen z dejstvom, da se Plenković, ki je čedalje bolj odvisen od njegove podpore, ne vmešava v dogajanje v Zagrebu, hkrati pa računa na to, da bo njegova politična moč odločala tudi o izidu sodnega procesa v zvezi z afero Agram, v kateri je bil Bandić obtožen milijonskih podkupnin in neplačevanja davkov na donacije med predsedniško kampanjo. Če bo oproščen, ni izključeno, da bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah končno dosegel vidnejši rezultat, kar pomeni, da brez Bandića ne bo mogoče sestaviti vlade. Čeprav je javnost – zlasti Zagrebčani, ker gre za njihov denar – zgrožena nad njegovo politično korupcijo, si je nemalo ljudi pripravljenih zatisniti nos in ­glasovati zanj.

Ruska naveza 

O tem, da si Milan Bandić vse bolj prizadeva, da bi se uveljavil na državni ravni, pričata tudi zadnja »državniška« obiska. V nedeljo se je mudil v Moskvi, kjer mu je ruski predsednik Vladimir Putin izročil red prijateljstva, odlikovanje, ki so ga med drugimi dobili Rex Tillerson, Milorad Dodik, Tomislav Nikolić in Emir Kusturica.

V nasprotju s premierom Andrejem Plenkovićem, ki je v rusko-ukrajinskem sporu podprl Ukrajince, je Bandić že ves čas v zelo dobrih odnosih z Rusi. Za zdaj je to v glavnem sodelovanje na področju kulture in na simbolični ravni, tako da je Zagreb med drugim dobil doprsne kipe Jesenina, Gagarina in Puškina. To prijateljstvo se je začelo že leta 2014, ko je takratna županja Vlasta Pavić na hrvaški obali gostila preživele otroke po terorističnem napadu v Beslanu. Otroci od takrat prihajajo vsako leto, prihajajo pa tudi ruski funkcionarji, med drugimi tudi premier in poznejši predsednik Dmitrij Medvedjev. Takrat se je začelo tudi usodno prijateljstvo med ruskimi bankirji in ustanoviteljem Agrokorja Ivico Todorićem.

Dva dni pred tem je Milan Bandić v Zagrebu gostil kontroverznega dolgoletnega župana Jagodine Dragana Markovića - Palmo, populista, ki ponižuje revne, a jim hkrati podarja denar, homofoba pa tudi nekdanjega prijatelja in bližnjega sodelavca vojnega zločinca Željka Ražnatovića - Arkana. Hrvaški vojni veterani, ki budno spremljajo dogajanje, zaradi njegovega obiska niso protestirali. Poslali so zgolj protestno pismo, saj se jih večina prav tako hrani v Bandićevih jaslih.