Milijarde evrov težka avstrijska koalicijska pogajanja

Retorika med ljudsko in socialdemokratsko stranko v pogajanjih o novi koalicijski pogodbi se je nevarno zaostrila.

Objavljeno
13. november 2013 19.57
Urban Červek, Dunaj
Urban Červek, Dunaj
Čeprav skoraj nihče v Avstriji­ ne dvomi, da bosta tudi v novi koaliciji sodelovali sedanji partnerici, socialdemokratska in ljudska stranka, se je ta teden­ retorika nevarno zaostrila, saj sta obe stranki zagrozili s prekinitvijo pogajanj. Razlog: ­luknja, ki grozi avstrijskemu proračunu.

Avstrijski mediji so posredovanje obeh prvakov strank, socialdemokrata Wernerja Faymanna in ljudskega Michaela Spindeleggerja, v zadnjem hipu pred propadom pogajanj opisali kot usklajeno »gasilsko« akcijo, pri čemer je bila nevarna »vnetljiva snov« denar, ki bo potreben v avstrijskem proračunu za pokojnine v prihodnjih letih.

Med strankama je počilo pred dnevi, ko je prišla v javnost številka 40 milijard evrov, kolikor naj bi po projekcijah primanjkovalo zveznemu proračunu leta 2018. Da je bila zadeva resna, kaže tudi dejstvo, da je kancler Faymann v zadnjem hipu odpovedal udeležbo na vrhu EU o zaposlovanju v Parizu in nanj poslal ministra za socialo Rudolfa Hundstorferja, da je lahko posredoval pri pogajalcih svoje stranke. Po intervenciji obeh šefov strank so pogajalci ugotovili, da problem ni tako velik, saj da je luknja v proračunu leta 2018 velika »le« še od 21 do 25 milijard evrov.

Rezati ali ne rezati?

Bistvo spora med strankama je dobro znano; medtem ko si želi desno usmerjena ljudska stranka zmanjšati proračunski primanjkljaj s korenitejšimi reformami javnega sektorja, vključno s pokojninskim sistemom, levi socialdemokrati ostrejšim rezom nasprotujejo. Finančni pogajalci ljudske stranke so zaradi izračunanega 40-milijardnega primanjkljaja v naslednjih petih letih zagrozili, da bodo prekinili pogajanja.

Socialdemokrati so v odzivu ljudsko stranko obtožili, da je primanjkljaj zgolj izgovor za pogajalske »manevre«. Za kaj natančno gre, niso izdali. »Kakšen je razlog za ta manever, je treba vprašati nekoga drugega,« je bila skrivnostna ministrica za infrastrukturo iz socialdemokratske stranke Doris Bures.

Pogasitev požara

V razpravo se je vključil tudi dunajski župan, vpliven mož socialdemokratov Michael Häupl. Opozoril je, da sploh ne gre za proračunsko luknjo, saj je govor zgolj o napovedih prihodnosti, te pa so vedno negotove. »Vsi vemo, da se vse napovedi v preteklosti niso uresničile,« je povedal Häupl. Konje je miril tudi enako vpliven mož ljudske stranke, deželni glavar Spodnje Avstrije Erwin Pröll: »Če v ljudski stranki obstaja kdo, ki misli, da je te razmere mogoče izkoriščati za taktične igrice, sem jaz prvi, ki temu nasprotujem.«

Po pogasitvi »požara« se pogajalci obeh strank vračajo za pogajalsko mizo. Časopis Die Presse poroča, da je že narejena časovnica; eksperti naj bi končali svoje delo do 22. novembra, nato bodo njihova izhodišča prevzele manjše skupine obeh strank, sledil bo še sklepni krog pogajanj pod vodstvom obeh prvakov strank. Do srede decembra bo koalicijska pogodba za novo veliko koalicijo socialdemokratske in ljudske stranke sestavljena in podpisana.

Socialdemokrati in ljudska stranka, ki sta si delili oblast že v dosedanji veliki koaliciji, sta na volitvah konec septembra dobili dovolj glasov za oblikovanje nove velike koalicije, čeprav sta izgubili nekaj odstotkov podpore – prva je zbrala 26,8 odstotka, druga pa 24 odstotkov glasov.

Vodja socialdemokratov, sedanji kancler Werner Faymann, je po ­izidu glasovanja napovedal takojšnja pogajanja z ljudsko stranko za oblikovanje nove koalicije, medtem ko se šef ljudske stranke Michael Spindelegger­ ni hotel takoj izreči za novo sovladanje s socialdemokrati, ampak je napovedal pogovore z vsemi parlamentarnimi strankami, kar so vpleteni razumeli kot poskus izboljševanja pogajalskih pozicij. Nato se je za novo veliko »rdeče-črno« koalicijo zavzel tudi predsednik Republike Avstrije Heiz Fischer in pogajanja pod vodstvom novega-starega mandatarja Faymanna so stekla. Nova vlada naj bi bila po načrtih v parlamentu potrjena do konca leta.

Opozicija

V še en mandat v opoziciji bodo najverjetneje znova primorani svobodnjaki (FPÖ) Heinz-Christiana Stracheja, z 20,6 odstotka podpore­ tretja najmočnejša stranka, in Zeleni pod vodstvom Eve Glawischnig,­ ki so ob dobrem izidu (12,4 odstotka) po volitvah napovedovali sodelovanje pri pogajanjih za vstop v vlado. V opoziciji bosta tudi novinki v avstrijskem parlamentu, stranka Team Stronach milijarderja Franka Stronacha in liberalna stranka Neos s slovensko poslanko Angeliko­ Mlinar.