Mladi vedno bolj cenijo sebe in denar

London – Potrošniški vzorci kažejo nenavadno sliko britanske družbe, v kateri mladi prevzemajo vloge, navade in razmišljanje, ki bi jih normalno pripisali starejšemu delu prebivalstva. Medtem ko ljudje srednjih let »uživajo« kot še nikoli, na univerzah in v knjižnicah odrašča ena najbolj prizemljenih in pazljivih generacij doslej.

»Dobrodošli v naravnost fantastično Britanijo,« je v začetku meseca zapisal novinar konservativnega tednika Spectator, ko se je v naslovnem članku lotil naštevanja podobnosti med sedanjo sliko britanske družbe in zdaj že legendarno nanizanko BBC, ki je gledalce zabavala s prigodami razuzdane in neodgovorne mame srednjih let ter njene tihe, študiozne in okoljsko ozaveščene hčere. Uspešnica Naravnost fantastično po besedah njene avtorice nikoli ni bila mišljena kot družbena kritika; ne glede na to se je v svojih upodobitvah pokazala za presenetljivo preroško.

Vsaj tako kažejo raziskave in statistični podatki, ki govorijo o tem, kako na Otoku odrašča ena najbolj treznih in razsodnih generacij, kar jih pomnijo. Otroci v svojem mišljenju in načelih postajajo manj liberalni kot njihovi starši. Uporaba cigaret in mamil, kot so marihuana, kokain in ekstazi med mladimi vztrajno upada. Odstotek šolajočih mladostnikov, ki so pripravljeni poskusiti marihuano, je trikrat nižji kot pri celotni populaciji. Enako zmanjšanje zanimanja je opaziti pri alkoholu. Edini izjemi med snovmi, katerih uporaba je v porastu, sta ritalin in modafinil, spodbujevalca osrednjega živčnega sistema, ki sta za marsikaterega prenapetega študenta postala nepogrešljivi del priprav pred začetkom izpitnih obdobij. Mladi v primerjavi s svojimi starši postajajo bolj previdni in preudarni tudi v intimnem življenju, kjer poudarek na varnosti predstavlja več kot zgovoren odsev njihovih ambicij in želja.

Pospešeno odraščanje

Generacija Y je vstopila v dobo treznosti. Britanija je v zadnjih nekaj letih postala država, kjer si velika večina ljudi, z izjemo najbogatejših, ne more več utreti poti skozi življenje z blefiranjem. Visoke šolnine v kombinaciji z izjemno konkurenčnim trgom dela študentom preprečujejo, da bi se vedli neodgovorno. Hkrati so izostrile njihov potrošniški čut. Po pisanju Financial Timesa večina študentov zahteva čedalje več – od univerz, ki jih obiskujejo in plačujejo, in od samih seboj. Tako ni prav nič nenavadno, če študent razdeli devet tisoč funtov, kolikor znaša letna šolnina, in natančno izračuna, koliko plačuje za vsakega izmed predmetov, ki jih obiskuje. Mladi si želijo več interakcije, več osebnosti v pristopu profesorjev in večjo kakovost. Zavedajo se, da bodo vsi ti dejavniki vplivali na njihov uspeh tudi, ko bo šolanje že za njimi. Britanski trg dela ostaja na široko odprt svežemu talentu, tudi migrantom, ki London še naprej vidijo kot mesto priložnosti. A konkurenca je čedalje bolj neizprosna. Tovrstna preobremenjenost z rezultati ima svoje pomanjkljivosti, pojasnjuje David Bainbridge iz univerze v Cambridgeu. »Mislim, da ustvarjamo generacijo, ki bo odrasla prezgodaj.« V marsikaterem pogledu se je to že zgodilo. Ne samo v Britaniji, ampak tudi drugod po Evropi.