V nadaljevanju preberite:

»Moraš pripovedovati zgodbe, da bi preživel,« pravi Roberto della Griva v romanu Otok prejšnjega dne italijanskega filozofa in pisatelja Umberta Eca. Roberto della Griva, edini preživeli na ladji v južnem Pacifiku, išče način računanja časa, kar je bila znanstvena revolucija, kakršno je pričakovalo in zahtevalo njegovo 17. stoletje.

Seveda se je takrat že vedelo, kako izračunati lokalni čas, vendar je bilo v stoletju velikih pomorskih ekspedicij in odkrivanja sveta pomembno ukrasti skrivnost zemljepisne skupnosti, tako da bi znali izračunati čas kjer koli na Zemlji. In medtem ko Roberto v svoji lupinici pluje v bližini otoka, do katerega ne more priti, ker ne zna plavati, se Eco poigrava s tistim, kar zdaj vemo, kot da bi bilo od nekdaj samoumevno, takrat pa so ljudje vse skupaj šele na novo odkrivali: ko je v Greenwichu polnoč, je na 180 stopinjah zemljepisne dolžine poldne, vendar z datumom, ki je en dan pred Greenwichem. Če poenostavimo, je tako tudi otok pred Robertovo ladjo realnost prejšnjega dne.