Tiskane izdaje
Kairo - Egiptovsko sodišče je danes nekdanjega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in njegova sinova Alaaja in Gamala zaradi poneverbe javnih finančnih sredstev obsodilo na tri leta zapora. Na razsodbo se nameravajo pritožiti.
»Vse ljudi, ne glede na to, kako blizu so mu bili, bi moral obravnavati enakopravno. Namesto, da bi ravnal v skladu z ustavo, je sebi in svojima sinovoma omogočil, da iz proračunske malhe vzameta, kar si poželita, brez nadzora in obžalovanja,« je svojo odločitev pojasnil sodnik Osama Šahin. Sodnik je tako pritrdil tožilstvu, ki je nekdanjemu predsedniku očitalo, da je denar, približno deset milijonov evrov, namesto za vzdrževanje predsedniške palače porabil za obnovo družinskih nepremičnin.
Neimenovani vir blizu egiptovskega sodstva je za britanski Reuters povedal, da bo sodišče pri izvršbi kazni najverjetneje upoštevalo mesece, ki so jih 86-letni Mubarak in njegova sinova že preživeli v priporu. To pomeni, da bo obsojena trojica, če pritožba ne bo uspela, v zaporu Tora preživela leto dni. Poleg tega bodo morali vrniti ukraden denar in plačati globo v višini dveh milijonov evrov.
Bitk še ni konec
Mubarakovih sodnih bitk s tokratno razsodbo še ni konec; med drugim ga še vedno bremenijo obtožbe o zlorabi položaja, sodišče še vedno premleva tudi njegovo pritožbo na obsodilno sodbo iz leta 2012. Pred dvema letoma so ga zaradi odgovornosti za poboj več sto protestnikov med ljudsko vstajo skupaj z nekdanjimi egiptovskim notranjim ministrom Habibijem al Adlijem obsodili na dosmrtno ječo.
Tuji mediji so po današnji sodbi izpostavili predvsem dejstvo, da je bilo sodišče tokrat v primerjavi z odmevnimi razsodbami v preteklih mesecih razmeroma milostno. Tokratni primer se je sicer nanašal na finančne zločine in ne na nasilna dejanja. Kljub temu so nekateri aktivisti na enem od družabnih omrežji izpostavili primer aktivistke Mahienur El Masri, ki jo je sodišče v Aleksandriji v torek zaradi nezakonite organizacije protestov obsodilo na dve leti zapora. Sodba sloni na protestniškem zakonu, ki ga je novembra lani po strmoglavljenju prvega demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Mursija sprejela prehodna egiptovska vlada.
