Tiskane izdaje
Senat je danes po pisanju STA dobil tudi 90 novih članov, ki jih je imenoval Mursi. Po pričakovanjih bo ta organ sedaj pripravil osnutek zakona, na podlagi katerega bodo potekale za februar predvidene parlamentarne volitve.
Egipt je namreč brez spodnjega doma parlamenta, saj ga je ustavno sodišče zaradi nepravilnosti na volitvah konec leta 2011 poleti razpustilo.
Poleg tega naj bi se senat, v katerem imajo večino Mursiju naklonjeni islamisti, lotil zakonodaje o protestih in medijih, piše STA.
Opozicija: Referendum ni legitimen
Egiptovska volilna komisija je sinoči objavila, da je osnutek nove ustave na sobotnem referendumu podprlo 64 odstotkov volivcev. Ob pozivih opozicije k bojkotu oziroma zavrnitvi predloga je bila volilna udeležba sicer le 33-odstotna.
Zaradi tega je opozicija za referendum že dejala, da nima potrebne legitimnosti in ga bo zakonsko izpodbijala. Poleg nizke udeležbe so referendum po mnenju opozicije zaznamovale tudi nepravilnosti, piše STA.
Sama nova ustava, ki jo je ob bojkotu sekularistov in kristjanov pripravila islamistično naravnana ustavodajna skupščina, je za opozicijo sporna zaradi nekaterih določb − predvsem glede pravic žensk in verskih manjšin in ker naj bi omejeval pravico do svobode govora.
Je pa Fronta narodne rešitve, v kateri so se združile različne opozicijske struje, danes sporočila, da se bo na februarskih volitvah potegovala za poslanske sedeže. Novi parlament bo imel namreč v skladu z novo ustavo pristojnosti, ki bi lahko omejile Morsijevo vladavino, piše STA.
Visok davek politične krize
Politična kriza v Egiptu, ki traja že mesece, konca pa ji ni videti, je terjala tudi visok davek na področju gospodarstva. Bonitetna hiša Standard and Poor's je v tej luči v ponedeljek znižala bonitetno oceno Egiptu za eno stopnjo na B-.
V Kairu se bojijo tudi, da bi lahko Mednarodni denarni sklad (IMF) do oblikovanja novega parlamenta, kar se bo predvidoma zgodilo marca prihodnje leto, odložil za ta oziroma prihodnji mesec pričakovano sprostitev ključnega posojila v višini 4,8 milijarde dolarjev.
IMF je v zameno za posojilo zahteval uvedbo finančnih reform, kot sta dvig davkov in znižanje subvencij, s čimer pa ima Mursi spričo socialnega nezadovoljstva in politične krize težave, zaključuje STA.
