Tiskane izdaje
Bruselj − Veleposlaniki zavezniških držav so popoldne na zasedanju Severnoatlantskega sveta še uradno potrdili odločitev o imenovanju bivšega predsednika norveške vlade Jensa Stoltenberga za novega generalnega sekretarja Nata.
Laburist je bil na čelu vlade v Oslu do neuspeha na volitvah lani jeseni. Drugi resni kandidat za prvega človeka Nata, nekdanji italijanski zunanji minister in evropski komisar Franco Frattini, je kandidaturo umaknil. Stoltenbergov mandat se bo začel oktobra.
Norvežan, star 55 let, velja za odločnega zagovornika čezatlantskega povezovanja, po drugi strani zagovarja dobre odnose z Rusijo. Leta 2010, ko je bil na čelu vlade, je Norveška po štirih desetletij nesoglasij sklenila sporazum z Moskvo o razmejitvi izključnih ekonomskih cen na morju.
Med njegovim vodenjem vlade je Norveška sodelovala, denimo, v zavezniški operacijah v Afganistanu in tudi v letalskih napadih na Libijo. Najtežja preizkušnja v njegovem mandatu je bil teroristični napad Andersa Breivika v Oslu (osem mrtvih) in Breivikov pokol mladostnikov (69 mrtvih) na otoku Utøya. Mladi so se na otoku udeleževali poletnega tabora podmladka Stoltenbergove delavske stranke.
Njegov oče je znani norveški diplomat Thorvald Stoltenberg, ki je kot posebni odposlanec Združenih narodov v devetdesetih letih deloval tudi v nekdanji Jugoslaviji. Prihodnji generalni sekretar Nata je v otroštvu tri leta preživel v Beogradu, kjer je njegov oče delal kot norveški diplomat.
Nepričakovano hitro odločitev o nasledniku Danca Andersa Fogha Rasmussena na položaju generalnega sekretarja Nata diplomati povezujejo tudi z novimi zapleti v odnosih Zahoda z Rusijo.
