Tiskane izdaje
Nikozija − V razdeljeni ciprski prestolnici Nikozija so se danes nadaljevala prizadevanja za dosego cilja, ki se izmika že več desetletij − združitev otoka. Po skoraj dveletni prekinitvi pogajanj sta se sestala voditelja grškega in turškega dela Cipra.
Predsednik ciprskih Grkov in vodja ciprskih Turkov Nicos Anastasiades in Derviş Eroğlu sta se sestala v poslopju Združenih narodov, ki leži v tamponskem območju razdeljene prestolnice. Ratificirala sta v soboto doseženi dogovor o nadaljevanju zastalih pogajanj, se strinjala, da je trenutni status quo na otoku nesprejemljiv, v skupni izjavi začrtala osnovna načela, po katerih naj bi se ravnali njuni pogajalci, in obljubila čim hitrejšo rešitev vprašanja.
Cilj nadaljnjih pogajanj je iz dveh delov sestaviti federalno državo. O pristojnostih zvezne vlade in oblasti v vsakem od delov naj bi se dogovorili med pogajanji − začela naj bi se že ta teden −, ko bodo morali rešiti tudi vprašanja delitve lastnine in ozemeljskih zahtevkov tisoče razseljenih ljudi. O morebitnem sporazumu bodo zatem na referendumih odločali tako na turški kot grški strani otoka.
Ta je razdeljen vse od leta 1974, ko so turške sile po vojaškem udaru ciprskih Grkov, ki ga je podpirala hunta v Atenah, vdrle na severni del otoka, kjer so pozneje ustanovili Turško republiko Severni Ciper. Zadnji poskus za sklenitev dogovora o ponovni združitvi otoka je propadel leta 2004, ko so ciprski Turki načrt za združitev otoka, ki ga je pripravil nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan, podprli, ciprski Grki pa so ga zavrnili. Zadnji krog pogovorov s ciljem oblikovanja federacije pa se je končal marca 2011 in nato prekinil naslednje leto, ko je Ciper prevzel predsedovanje Evropski uniji. Nadaljevanje pogajanj je zatem otežila in odložila še bančna kriza, ki je Ciper lani prisilila v prošnjo za mednarodno pomoč.
Delitev Cipra povzroča sive lase Evropski uniji, ki je novi dogovor zato že pozdravila in izrazila prepričanje, da bosta sprti strani z njegovo pomočjo lahko razrešili odprta vprašanja in dosegli hiter napredek v pogajanjih. Nerešeno vprašanje predstavlja tudi veliko oviro na turški poti v EU. Ciper namreč v Bruslju predstavlja mednarodno priznani grški del otoka − Turško republiko Severni Ciper je priznala le Ankara−, ki bi lahko z možnostjo veta Turčiji zaprl pot v povezavo. Za reševanje ciprskega vprašanja tako niso zainteresirani le v Bruslju, ampak pogovore z zanimanjem spremljajo tudi v Ankari in Atenah. Turški premier Recep Tayyip Erdoğan je bil ob današnjem srečanju optimističen. »Z božjo pomočjo ne bo zastojev in bomo ciprske težave rešili,« je dejal. Pogovore je podprla tudi Grčija, premier Antonis Samaras pa jih je označil za eno glavnih prioritet grške zunanje politike.
