Tiskane izdaje
Pariz − Na volišča so se danes podali volivci na francoskih čezmorskih območjih, ki v drugem krogu predsedniških volitev izbirajo med kandidatom opozicijskih socialistov Francoisom Hollandom in sedanjim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem.
Volitve po pisanju Slovenske tiskovne agencije potekajo na otočju Saint-Pierre in Miquelon na atlantski obali Kanade, in na čezmorskih območjih kot sta Guadeloupe in Martinique. Volijo tudi francoski državljani v Združenih državah Amerike in Kanadi − največ francoskih volivcev v tujini, in sicer okoli 44.000, bo tako volilo v Montrealu. Rezultati teh volitev bodo objavljeni po zaprtju volišč v Franciji v nedeljo ob 20. uri.
Hollande tesno vodi
Javnomnenjske raziskave so zmagovalcu prvega kroga volitev Hollandeu napovedovale tesno zmago pred Sarkozyjem, ki se je sicer v zadnjih dneh približeval socialistu. Njuna predvolilna kampanja se je vrtela predvsem okoli vprašanj gospodarske prihodnosti Francije in migracij.
Holandea je v četrtek podprl sredinski kandidat na prvem krogu volitev Francois Bayrou. Po današnjem poročanju francoskega desničarskega časnika Le Figaro, ki se sklicuje na vir iz kroga socialistov, pa naj bi Hollande v zameno za podporo Bayrouju obljubil položaj predsednika tamkajšnje nacionalne skupščina.
Ta položaj je bil prvotno sicer menda namenjen predsedniški kandidatki iz leta 2007 in nekdanji partnerki Hollandea, Segolene Royal, piše Le Figaro. Potem pa je nekdanji minister za izobraževanje Bayrou obljubil svoj glas Hollandeu v zameno za položaj, ker po prvem krogu predsedniških volitev, na katerih ga je podprlo 9,1 odstotka volivcev, ni bil prepričan, če bi se v njegovem volilnem okrožju na jugu Francije na junijskih parlamentarnih volitvah uspel prebiti v parlament.
V Franciji na volišča 44,5 milijona upravičencev
V Franciji se bodo volišča sicer odprla v nedeljo ob osmi uri. Okoli 44,5 milijona volilnih upravičencev bo glasovalo za predsednika, ki velja za najvplivnejšega voditelja kake države v Evropi, označujejo pa ga tudi za »monarha časa«, dodaja STA. Včasih njegov položaj primerjajo s položajem nemškega kanclerja, ki pa je veliko bolj odvisen od parlamenta in njegove stranke.
Pooblastila francoskega predsednika so zapisana v ustavi iz leta 1958, iz časa očeta pete republike Charlesa de Gaulla. V skladu s to ustavo francoski predsednik vodi vladni kabinet in dnevne vladne posle. Imenuje premiera, poleg tega pa lahko tudi razpusti parlament in razpiše nove volitve.
Tudi zunanja in varnostna politika spadata v njegove pristojnosti. Kot vrhovni poglavar vojske odloča tudi o jedrski oborožitvi. Na notranjepolitičnem področju pa se mora francoski predsednik včasih prilagajati, predvsem ko ima večino v nacionalni skupščini nasprotni tabor, ki v tem primeru lahko imenuje premiera. Do tovrstnega položaja je zadnjič prišlo med letoma 1997 in 2002, ko je položaj predsednika zasedal konservativni Jacques Chirac, na mestu premiera pa je bil socialist Lionel Jospin.
