Na Kosovu še ni politične volje za vzpostavitev zaupanja med ljudmi
Volitve v znamenju strahu tudi zaradi lanskega atentata na zmernega politika kosovskih Srbov Oliverja Ivanovića, ki je ostal nepojasnjen.
Odpri galerijo
Sovo od umorjenega vodje civilne iniciative Srbija, demokracija, pravica Oliverja Ivanovića v Kosovski Mitrovici. FOTO: Djordje Kojadinović/Reuters
Srbski predsednik Aleksandar Vučić ne verjame, da bodo nedeljske volitve na severu Kosova minile brez incidentov. Kosovski Srbi bodo izbirali nove župane, ker so njihovi predhodniki v štirih večinsko srbskih občinah konec lanskega leta odstopili, kot so utemeljili sami, zaradi diskriminacijske politike kosovske vlade.
Prvi incident se je zgodil včeraj v zgodnjih jutranjih urah. Neznani storilci so zažgali osebni avtomobil funkcionarja Srbske liste, ki jo podpira Beograd, in namestnika ministra za delo in socialno politiko v kosovski vladi Miloša Perovića. Skrajneži so tudi leta 2013 na prvih volitvah na celotnem ozemlju Kosova po razglasitvi njegove neodvisnosti motili glasovanje na več voliščih v severni Kosovski Mitrovici, v enem pa je izbruhnilo nasilje.
Nepojasnjen je ostal tudi lanski atentat na zmernega politika kosovskih Srbov Oliverja Ivanovića. Županske volitve na severu Kosova bodo v vsakem primeru potekale v znamenju strahu in negotovosti. Beograd je pozval rojake, naj se udeležijo volitev in pokažejo enotnost. Na volitvah se za županske stolčke v občinah severna Kosovska Mitrovica, Zubin potok, Zvečani in Leposavič potegujejo kandidati Srbske liste, Demokratske stranke Kosova in albanskega gibanja Samoopredelitev.
Po navedbah srbskega predsednika Aleksandra Vučića kosovska oblast načrtuje aretacijo 26 srbskih pripadnikov policije in 15 civilnih oseb na severu Kosova pod pretvezo, da so sodelovali v koruptivnih in drugih kaznivih dejanjih. Njen cilj naj bi bil, da bi ostala Kosovska Mitrovica nezavarovana, tako da bi lahko prevzeli nadzor nad celotnim ozemljem, kjer živijo kosovski Srbi. Postavili bi jih radi pred zaključeno dejstvo, tako kot so storili Hrvati pred operacijo Nevihta.
Beograd je o tem obvestil mednarodne institucije, Vučić pa je spomnil, da se Evropa in svet nista odločno odzvala, ko je Priština v nasprotju z lastno ustavo utrla pot za ustanovitev kosovske vojske, zavrnila bruseljski dogovor o oblikovanju skupnosti srbskih občin in uvedla nerazumne carine na srbsko blago ter sprejela platformo proti dialogu z Beogradom. Prav tako se niso odzvali na ustanovitev komisije za genocid in na resolucijo o genocidu, zločinih proti človečnosti in vojnih zločinih srbske države med vojno na Kosovu v letih 1998 in 1999, ki jo je v četrtek sprejel kosovski parlament.
Ta začaran krog še ni zaprt, posledica pa je, da so kosovski Srbi prestrašeni. Ker je uvedba carin dvignila popularnost premierja Ramusha Haradinaja, kosovski politiki tekmujejo v sovraštvu do Srbije. To velja tudi za predsednika parlamenta Kadrija Veselija in predsednika Hashima Thaçija. Vučić je sklenil z besedami, da so Srbijo porinili v situacijo, ko mora braniti svoj narod. Glede resolucije o genocidu je vodja srbskega urada za Kosovo Marko Đurić poudaril, da gre za propagandni pamflet, ki povsem spregleda resnico o tem, kdo je sprožil kampanjo terorja in zločinov nad civilisti na Kosovu. Po njegovem skušajo s tem pravi zločinci skriti lastno sramoto in odgovornost za storjene zločine.
Dialog Srbije s Kosovom o normalizaciji odnosov je že več mesecev mrtva črka na papirju, nihče pa še ni ponudil rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Čeprav bi bila integracija kosovskih Srbov proti interesom Beograda, Priština v dveh desetletjih ni našla modela, ki bi prepričal srbsko skupnost, da sprejme kosovsko državo in institucije za svoje. Po drugi strani Priština nima dovolj denarja, da bi ga vlagala v zagotavljanje varnosti, vojsko in policijo na severu Kosova, kjer večina prebivalstva ne želi živeti pod kosovsko zastavo. Pozitivno je dejstvo, da se Srbi in Albanci ne spopadajo med seboj, negativno pa je, da še ni prave politične volje za vzpostavitev zaupanja med ljudmi.
Prvi incident se je zgodil včeraj v zgodnjih jutranjih urah. Neznani storilci so zažgali osebni avtomobil funkcionarja Srbske liste, ki jo podpira Beograd, in namestnika ministra za delo in socialno politiko v kosovski vladi Miloša Perovića. Skrajneži so tudi leta 2013 na prvih volitvah na celotnem ozemlju Kosova po razglasitvi njegove neodvisnosti motili glasovanje na več voliščih v severni Kosovski Mitrovici, v enem pa je izbruhnilo nasilje.
"Priština načrtuje Nevihto"
Nepojasnjen je ostal tudi lanski atentat na zmernega politika kosovskih Srbov Oliverja Ivanovića. Županske volitve na severu Kosova bodo v vsakem primeru potekale v znamenju strahu in negotovosti. Beograd je pozval rojake, naj se udeležijo volitev in pokažejo enotnost. Na volitvah se za županske stolčke v občinah severna Kosovska Mitrovica, Zubin potok, Zvečani in Leposavič potegujejo kandidati Srbske liste, Demokratske stranke Kosova in albanskega gibanja Samoopredelitev.
Po navedbah srbskega predsednika Aleksandra Vučića kosovska oblast načrtuje aretacijo 26 srbskih pripadnikov policije in 15 civilnih oseb na severu Kosova pod pretvezo, da so sodelovali v koruptivnih in drugih kaznivih dejanjih. Njen cilj naj bi bil, da bi ostala Kosovska Mitrovica nezavarovana, tako da bi lahko prevzeli nadzor nad celotnim ozemljem, kjer živijo kosovski Srbi. Postavili bi jih radi pred zaključeno dejstvo, tako kot so storili Hrvati pred operacijo Nevihta.
Beograd je o tem obvestil mednarodne institucije, Vučić pa je spomnil, da se Evropa in svet nista odločno odzvala, ko je Priština v nasprotju z lastno ustavo utrla pot za ustanovitev kosovske vojske, zavrnila bruseljski dogovor o oblikovanju skupnosti srbskih občin in uvedla nerazumne carine na srbsko blago ter sprejela platformo proti dialogu z Beogradom. Prav tako se niso odzvali na ustanovitev komisije za genocid in na resolucijo o genocidu, zločinih proti človečnosti in vojnih zločinih srbske države med vojno na Kosovu v letih 1998 in 1999, ki jo je v četrtek sprejel kosovski parlament.
Genocid Srbije na Kosovu
Ta začaran krog še ni zaprt, posledica pa je, da so kosovski Srbi prestrašeni. Ker je uvedba carin dvignila popularnost premierja Ramusha Haradinaja, kosovski politiki tekmujejo v sovraštvu do Srbije. To velja tudi za predsednika parlamenta Kadrija Veselija in predsednika Hashima Thaçija. Vučić je sklenil z besedami, da so Srbijo porinili v situacijo, ko mora braniti svoj narod. Glede resolucije o genocidu je vodja srbskega urada za Kosovo Marko Đurić poudaril, da gre za propagandni pamflet, ki povsem spregleda resnico o tem, kdo je sprožil kampanjo terorja in zločinov nad civilisti na Kosovu. Po njegovem skušajo s tem pravi zločinci skriti lastno sramoto in odgovornost za storjene zločine.
Dialog Srbije s Kosovom o normalizaciji odnosov je že več mesecev mrtva črka na papirju, nihče pa še ni ponudil rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Čeprav bi bila integracija kosovskih Srbov proti interesom Beograda, Priština v dveh desetletjih ni našla modela, ki bi prepričal srbsko skupnost, da sprejme kosovsko državo in institucije za svoje. Po drugi strani Priština nima dovolj denarja, da bi ga vlagala v zagotavljanje varnosti, vojsko in policijo na severu Kosova, kjer večina prebivalstva ne želi živeti pod kosovsko zastavo. Pozitivno je dejstvo, da se Srbi in Albanci ne spopadajo med seboj, negativno pa je, da še ni prave politične volje za vzpostavitev zaupanja med ljudmi.
