Na predsedniških volitvah v Moldaviji zmagala Maia Sandu
Nekdanja proevropska premierka je v drugem krogu premagala dosedanjega proruskega predsednika.
Odpri galerijo
Maia Sandu je v drugem krogu volitev prejela 57 odstotkov glasov. FOTO: Sergei Gapon/AFP
V drugem krogu predsedniških volitev v Moldaviji je v nedeljo slavila nekdanja proevropska premierka Maia Sandu, ki jo je podprlo 57 odstotkov volivcev, dosedanji proruski predsednik Igor Dodon pa je prejel 43 odstotkov glasov, je sporočila moldavska volilna komisija po 99 odstotkih preštetih glasovnic.
Opozicijska voditeljica Sandujeva, ki obljublja neusmiljen boj proti korupciji, je v drugem krogu prepričljivo slavila pred Dodonom, ki je bil v štiriletnem mandatu tarča obtožb o korupciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
48-letna Sandujeva, predsednica proevropske stranke Akcija in solidarnost, je v prvem krogu pred dvema tednoma prejela dobrih 36 odstotkov glasov, 45-letni Dodon pa 33 odstotkov.
Nekdanja sovjetska republika je razdeljena na zagovornike približevanja EU in tiste, ki želijo ohranjati tesne vezi z Rusijo. Volitve so zato analitiki označili tudi kot odločitev o prihodnji usmeritvi ene najrevnejših držav v Evropi, ki leži med Ukrajino in Romunijo.
Maia Sandu je sicer v središče kampanje postavila obljubo, da bo spodbujala ustvarjanje novih delovnih mest, da bi zmanjšali izseljevanje delovne sile iz države. Sandujeva, ki jo je Dodon premagal na predsedniških volitvah pred štirimi leti, je v kampanji napovedala tudi, da si bo prizadevala za članstvo države v EU. Bila je sicer premierka od junija do novembra 2019 in nekdaj tudi ekonomistka v Svetovni banki.
V Moldaviji so volivci predsednika na volitvah prvič po 20 letih izbirali leta 2016, potem ko je volitve ponovno uvedlo ustavno sodišče. Od leta 1996 je predsednika izbiral parlament. Po podatkih Svetovne banke njen BDP na prebivalca znaša 3395 ameriških dolarjev, kar je skoraj štirikrat manj kot v Romuniji. Moldavija ima eno najnižjih stopenj zaposlenosti v Evropi.
Opozicijska voditeljica Sandujeva, ki obljublja neusmiljen boj proti korupciji, je v drugem krogu prepričljivo slavila pred Dodonom, ki je bil v štiriletnem mandatu tarča obtožb o korupciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
48-letna Sandujeva, predsednica proevropske stranke Akcija in solidarnost, je v prvem krogu pred dvema tednoma prejela dobrih 36 odstotkov glasov, 45-letni Dodon pa 33 odstotkov.
Med EU in Rusijo
Nekdanja sovjetska republika je razdeljena na zagovornike približevanja EU in tiste, ki želijo ohranjati tesne vezi z Rusijo. Volitve so zato analitiki označili tudi kot odločitev o prihodnji usmeritvi ene najrevnejših držav v Evropi, ki leži med Ukrajino in Romunijo.
Maia Sandu je sicer v središče kampanje postavila obljubo, da bo spodbujala ustvarjanje novih delovnih mest, da bi zmanjšali izseljevanje delovne sile iz države. Sandujeva, ki jo je Dodon premagal na predsedniških volitvah pred štirimi leti, je v kampanji napovedala tudi, da si bo prizadevala za članstvo države v EU. Bila je sicer premierka od junija do novembra 2019 in nekdaj tudi ekonomistka v Svetovni banki.
V Moldaviji so volivci predsednika na volitvah prvič po 20 letih izbirali leta 2016, potem ko je volitve ponovno uvedlo ustavno sodišče. Od leta 1996 je predsednika izbiral parlament. Po podatkih Svetovne banke njen BDP na prebivalca znaša 3395 ameriških dolarjev, kar je skoraj štirikrat manj kot v Romuniji. Moldavija ima eno najnižjih stopenj zaposlenosti v Evropi.
