Tiskane izdaje
Oslo - Potem ko je tožilstvo na včerajšnji prvi obravnavi predstavilo primer in obtožbe, ima Anders Behring Breivik, obtožen morilskega pohoda 22. julija lani, zdaj na voljo pet dni, da razloži svoja dejanja. Preživele in sorodnike žrtev morilskega pohoda skrbi, da bo obtoženec sojenje izkoristil za razširjanje svojih islamofobičnih zamisli, čeprav obramba trdi, da tega ne bo storil.
Na današnjem sojenju je Breivik dogodke, ki so skoraj pred letom dni prestresli Norveško in svet, opisal kot enega »najbolj spektakularnih in sofisticiranih napadov na Evropo po 2. svetovni vojni«. Ob tem je dodal, da bi storil še enkrat. Ob priznanju je dejal, da je nedolžen, ker da so bila njegova dejanja izraz dobrote in ne sovraštva. »Napadi so bili preventivni, zato ne morem priznati kazenske odgovornosti,« je povedal.
Za 77 smrtnih žrtev po pisanju BBC ni pokazal nobenega obžalovanja. Kot je dejal, najstniki na otoku Utøya niso bili nedolžni otroci, ampak politični aktivisti, ki so promovirali multikulturalizem.
Na današnjem sojenju izločili enega od sodnikov
Predsedujoča sodnica Wenche Elizabeth Arntzen je drugi dan sojenja desničarskemu ekstremistu Andersu Behringu Breiviku, obtoženemu zaradi morilskega pohoda, med katerim je 22. julija lani ubil 77 ljudi, iz postopka izločila enega od sodnikov potnikov.
Izločitev Thomasa Indreboeja sta zahtevala tako tožilstvo kot obramba. Indreboe je namreč le dan po napadih, ki so pretresli Norveško, prek svojega Facebook profila na spletni strani tabloida Verdens Gang zapisal, da bi morali obtoženca obsoditi na smrt. »Smrtna kazen bi bila edina pravična v tem primeru,« je zapisal.
Indreboe sicer ni eden od dveh poklicnih sodnikov, ki sestavljajo petčlanski sodni odbor na sojenju Breiviku, ampak eden od treh tako imenovanih sodnikov porotnikov, civilistov, ki sodelujejo pri sojenju in nadomeščajo poroto. Indreboeja je že zamenjala Anne Elisabeth Wisloeff, ena od dveh nadomestnih sodnikov, ki sta vseskozi prisotna na sojenju, tako da se lahko proces nemoteno nadaljuje.
Norveška zakonodaja sicer ne omogoča smrtne kazni, ampak je najvišja možna kazen pa je zapor v višini 21 let. Vseeno bi lahko Brevik preostanek svojega življenja preživel za rešetkami. Posebna določba norveške zakonodaje namreč omogoča, da mu lahko pristojne oblasti zaporno kazen podaljšujejo tako dolgo, dokler menijo, da predstavlja nevarnost za družbo.
»Ravnal v samoobrambi«
Na včerajšnji obravnavi je obtoženec očitana dejanja sicer priznal, ne pa tudi kazenske odgovornosti zanje, saj je po lastnih besedah ravnal v samoobrambi proti državnim izdajalcem, ki so na Norveško vpeljali multikulturalizem in omogočili muslimansko invazijo Evrope. Sodišče je tako zabeležilo, da se je izrekel za nedolžnega. Ob začetku obravnave je Breivik tudi dejal, da ne priznava norveškega sodišča, kateremu so mu mandat podelile norveške politične stranke, ki podpirajo multikulturalizem.
