Na sojenju Mladiću prva priča

Pred haaško sodišče je stopila prva priča. Mladićevi odvetniki so sodišče danes znova prosili za šestmesečni odlog.

Objavljeno
08. julij 2012 22.11
Ma. Ja., Mo. Z., Delo.si
Ma. Ja., Mo. Z., Delo.si

Haag − Pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je danes po večkratnih prekinitvah nadaljevalo sojenje nekdanjemu poveljniku vojske Republike srbske, generalu Ratku Mladiću. Danes je pred sodniki nastopila prva priča tožilstva − Elvedin Pašić, ki je novembra 1992, star 14 let, preživel pokol okoli 150 ljudi v vasi Grabovica.

Smrad požgane vasi

Pašiću, danes odraslemu moškemu, se je med pričanjem večkrat zlomil glas. Opisal je napad na svojo vas in izgon muslimanov iz nje. »Padati so začele granate, tresla se je zemlja. Šest družin se nas je skrilo v klet,« je v angleščini povedal Pašoć, ki danes živi v Ameriki. Vas sta tedaj zapustila skupaj z materjo in se po nekaj mesecih vrnila. »Spominjam se smradu požgane vasi.«

Dve prekinitvi

Mladiću so zaradi njegove domnevne vloge pri zločinih, ki so se med vojno zgodili v Bosni in Hercegovini, sicer začeli soditi sredi maja, a so sodniki postopek že dvakrat prekinili. Prvič se je to zaradi napak tožilstva pri predstavitvi dokazov obrambi zgodilo le dan po začetku sojenja, drugič pa sredi junija, ko sodišče svoje odločitve ni pojasnilo, ampak je sporočilo le, da so se tako odločili »po prejetju stališč tožilstva in obrambe glede razkritja dokaznega materiala«.

Sojenje se je sicer začelo dobrih dvajset let po izbruhu krvave vojne v Bosni in Hercegovini in skoraj leto dni po Mladićevi aretaciji. Nekdanji poveljnik vojske Republike Srbske velja za glavnega krivca enega najhujših povojnih zločinov v Evropi. Republika srbska je maja 1992 sestavila lastno vojsko, Mladić pa je postal njen poveljnik. Pod njegovim poveljstvom so bosanski Srbi zagrešili številne vojne zločine. Na begu je bil vse od 25. julija 1995, ko je haaški tribunal proti njemu vložil prvo obtožnico. Po vojni se je vrnil v Beograd, kjer je užival podporo do prevrata aprila 2001, ko je nova oblast aretirala nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića. Po 16 letih na begu so ga 26. maja lani naposled aretirali v vasi Lazarevo, čez nekaj dni pa izročili Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju Jugoslavije, kjer so ga prvič zaslišali tretjega junija. Ker se sam ni hotel izreči o krivdi, so sodniki v njegovem imenu zapisali, da se je izrekel za nedolžnega.

Mladić je med drugim obtožen genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. V obtožnici haaškega sodišča tako piše, da so vojaške sile pod njegovim poveljstvom med drugim zagrešile genocid v Srebrenici ter da so mučile, fizično, psihično in spolno zlorabljale civiliste, zaprte v 58 pripornih centrih v Bosni in Hercegovini. Obtožujejo ga tudi krvavega obleganja Sarajeva od maja 1992 do avgusta 1995, v katerem je umrlo več kot 12.000 civilistov.

V obtožnici še piše, da je Mladić te zločine zakrivil v okviru združene zločinske organizacije, katere cilj je bil iztrebiti ali odstraniti vse nesrbsko prebivalstvo. Ostali člani te organizacije so bili po mnenju sodišča še nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić, medvojni predsednik ljudske skupščine Republike srbske Momčilo Krajišnik, medvojna podpredsednica Republike srbske Biljana Plavšić, nekdanji poveljnik sarajevsko-romanijskega korpusa general Stanislav Galić in poveljnik Drinskega korpusa Vojske Republike srbske Radislav Krstić.