Tiskane izdaje
Berlin – Nemški neonacistki Beate Zschäpe bodo čez slaba dva tedna sodili tudi zaradi domnevnega sodelovanja pri umorih osmih turških priseljencev. Münchensko sodišče turškim medijem ne bo namenilo stalnih sedežev v dvorani. V Turčiji so ogorčeni.
Ko so novembra 2011 v Eisenachu po ponesrečenem bančnem ropu našli mrtva neonacista Uweja Mundlosa in Uweja Böhnhardta, so Nemci presunjeni izvedeli, da je teroristična celica iz vzhodnonemškega Zwickaua, imenovana Nacionalsocialistično podzemlje (NSU), v desetletju skrivanja pred oblastjo poleg policistke Michéle Kiesewetter po državi ubila tudi devet priseljencev, osem od njih turškega rodu.
To ni bil prvi s sovraštvom do tujcev spodbujeni zločin v Nemčiji, Mundlos, Böhnhardt in Zschäpejeva pa so vendarle prestopili vse do tedaj znane meje skrajnodesničarskega delovanja. Po smrti svojih kameradov je Beate Zschäpe razstrelila njihovo stanovanje v Zwickauu in na dvanajst naslovov razposlala videoposnetke, s katerimi je na ciničen način priznala umore. Preiskave niso pokazale le široke podpore njeni NSU v nemški neonacistični srenji, ampak je hudo dvomljiva tudi vloga nekaterih sodelavcev varnostno-obveščevalne službe BKA.
Zdaj bodo Beate Zschäpe in štirim domnevnim pomagačem sodili zaradi desetih umorov, poskusa osemindvajsetih umorov, članstva v teroristični organizaciji, ropov in drugega. Ne preseneča, da tudi v turški javnosti vlada veliko zanimanje za proces – ter ogorčenje, ker turški novinarji niso dobili niti enega stalnega sedeža. Dvorana višjega deželnega sodišča v Münchnu, kjer bodo sodili »nacistični nevesti«, je res majhna, toda turški mediji vseeno ne razumejo, zakaj jim v njej ne morejo rezervirati nekaj sedežev. Pri časopisu Sabah zatrjujejo, da se bodo zaradi tega pritožili na nemško ustavno sodišče, o tožbi razmišljajo tudi pri Hürriyetu. Petdeset sedežev so medijskim predstavnikom razdelili strogo po hitrosti prijave in nemški mediji so bili hitrejši od njih.
Predsednik sodišča je predlagal, naj se sedežem v dvorani v dobro turških kolegov odrečejo nemški novinarji, ti pa se zavzemajo, da bi proces prenašali v eno od sosednjih sob in tako vsem omogočili spremljanje. Nekateri nemški politiki branijo neodvisnost sodišča tudi pri odločanju, kdo bo sedel v sodni dvorani, še posebej potem, ko se je turški zunanji minister Ahmet Davutoğlu osebno pritožil pri nemškem kolegu Guidu Westerwelleju, ker sodišče tudi turškim diplomatom ni zagotovilo stalnega sedeža na procesu.
Vidni krščanskodemokratski politik Ruprecht Polenz, predsednik odbora za zunanjo politiko nemškega bundestaga, celo opozarja, da si sodišče ne sme privoščiti proceduralne napake, ki bi lahko odvetnikom Zschäpejeve dala priložnost za pritožbo nad procesom, a tudi sam sodišču očita pomanjkanje občutka. Turški komentatorji spominjajo na proces proti morilcem nemškega misijonarja in dveh v krščanstvo spreobrnjenih Turkov iz leta 2007, med katerim so nemškim diplomatom in novinarjem zagotovili sedeže v sodni dvorani.
Dvom o motivih sodišča
Prepiri o poročanju tujih medijev na procesu proti Beate Zschäpe so krivi, da v še eni sredozemski državi Nemčiji očitajo nacistične primerjave, jeza pa se je nabirala že prej. Za močno dvomljive so se pokazale že preiskave, pri domači varnostno-obveščevalni službi BKA so namreč »rutinsko« uničili številne podatke o svojih sodelavcih iz neonacističnih krogov, od katerih zdaj nekatere sumijo, da so zwickauški teroristični celici veliko bolj pomagali, kot so domnevali doslej. Zdaj nekateri dvomijo tudi o motivih münchenskega sodišča. Ti očitki bodo še bolj v ospredju, če bo Zschäpejeva tudi med procesom molčala, kot je, poročajo, molčala med preiskavo in bodo številna vprašanja o delovanju morilske trojke ostala brez odgovorov. Zakaj prav naši sorodniki, se sprašujejo svojci turških neonacističnih žrtev. Zakaj so preiskovalci dolga leta domnevali, da gre za medsebojne obračune v nemških priseljenskih skupnostih? Vprašanj je veliko in ni jasno, ali bo lahko nemški proces desetletja odgovoril na vsa.
Medtem pa nekateri v Nemčiji sumijo, da se pred roko pravice skriva še več kot 260 nevarnih neonacistov, drugi opozarjajo, da je morilce iz teroristične celice NSU verjetno podpiralo več kot sto ljudi. Kako razširjena so neonacistična gibanja v državi, v kateri vsaj v njenem nekdanjem komunističnem vzhodnem delu po nekaterih raziskavah vsak šesti prebivalec simpatizira z njimi?
