Zunanji minister
Anže Logar je bil na prvem delovnem obisku na Hrvaškem. Z gostiteljem, zunanjim ministrom
Gordanom Grlićem Radmanom, sta obiskala tudi območje Siško-moslavške županije, ki jo je konec decembra prizadel uničujoč potres. Beseda je tekla tudi o aktivnostih za razglasitev hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone v Jadranu, ki jo bo južna soseda uveljavila 1. februarja. Je bil Logarjev obisk napoved uradnega obiska premiera
Janeza Janše pri kolegu
Andreju Plenkoviću?
Slovenski in hrvaški zunanji minister sta najprej obiskala vojašnico v Petrinji, kjer je med drugim nameščena logistika hrvaške vojske, ki pomaga odpravljati posledice potresa, v naselju Taborište v Petrinji pa sta se srečala z družino, ki je po potresu prejela bivalni zabojnik iz Slovenije.
Logarjev obisk je po navedbah slovenskega ministrstva za zunanje zadeve namenjen poglabljanju odnosov med državama in sodelovanju v okviru Evropske unije. Razglasitev hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone v Jadranu – Slovenija nima možnosti razglasitve te cone – je bila, kot kaže, v drugem planu, vse se je vrtelo okoli »poglabljanja odnosov med državami v okviru EU«. Prav odnosi pa, kot kaže, niso prav prisrčni, še vedno jih zaznamuje tudi vprašanje meje (poleg bančnega vprašanja), ki jo je določilo arbitražno sodišče. Slovenija vztraja, da je treba odločitev sodišča implementirati, Hrvaška pa temu nasprotuje.
Toplo-hladni odnosi
Tudi zaradi hrvaškega zavračanja uveljavitve arbitražne razsodbe so se odnosi med sosednjima državama ter partnericama v EU in zvezi Nato v zadnjih letih ohladili. Zadnje uradno dvostransko srečanje premierov je bilo decembra 2017 v Zagrebu, kjer se je s Plenkovićem sestal tedanji premier
Miro Cerar. Slovenski premier Janez Janša na uradnem obisku še ni bil, bil pa je novembra 2019, ko je kot predsednik SDS nastopil na kongresu politične družine EPP.
Slovenski in hrvaški zunanji minister sta se srečala že julija lani. Foto Blaž Samec/Delo
Ob Logarjevem obisku Hrvaške se poraja vprašanje, ali je to nemara napoved prvega uradnega obiska Janeza Janše pri kolegu Plenkoviću, s katerim sta se srečala na Otočcu sredi lanskega leta, na Markovem trgu, sedežu hrvaške vlade, pa še ne. Že zdaj je jasno, da Janša ne bo dosegel rekorda predsednika
Boruta Pahorja, ki se je s prejšnjo hrvaško predsednico
Kolindo Grabar Kitarović sestal (večinoma na delovnih in neformalnih sestankih, nekajkrat pa tudi na t. i. pripravljalnih v okviru procesa Brdo – Brioni) 39-krat, z novim hrvaškim predsednikom
Zoranom Milanovićem, ki je nastopil mandat februarja lani, pa dvakrat. Vsi obiski so bili pojasnjeni kot »poglabljanje odnosov in sodelovanja med državama«.
Nazadnje so slovenskega predsednika sprejeli na sedežu hrvaškega predsednika na Pantovčaku 9. maja 2013, ko ga je takratni predsednik
Ivo Josipović sprejel z vojaškimi častmi, Pahor pa je začel dvodnevni uradni obisk v Zagrebu, v okviru katerega se je srečal tudi z drugimi najvišjimi predstavniki hrvaške države. »Rad bi odprl novo poglavje v krepitvi dvostranskih odnosov,« je bilo takrat poudarjeno v uradnem sporočilu za javnost iz predsednikovega kabineta.
Že leto prej je kolege v hrvaškem saboru obiskala delegacija odbora za zunanjo politiko slovenskega parlamenta. Prvič po štirinajstih letih. Drugih uradnih srečanj ni bilo.
Kdaj uradno na Markov trg?
Ko si je Kolinda Grabar Kitarović izbrala Slovenijo in Boruta Pahorja za poslovilni obisk pred sestopom s predsedniškega položaja, so v hrvaškem dnevniku
Jutarnji list zapisali, da naj bi poslovilno srečanje nakazalo dobre odnose predsednikov, hkrati naj bi s tem poudarili, da bi državi morali sodelovati in graditi dobre odnose, ter namignili, da se predsednika najbrž res dobro razumeta, odnosi med državama pa so daleč od njunega odnosa. Milanović je, ko je lani prevzel predsednikovanje Hrvaške, ocenil, da so odnosi s Slovenijo kljub sporu o meji »skoraj optimalni«.
Uradnih obiskov na predsedniški ravni, tako Boruta Pahorja na Pantovčaku kot premiera Janše pri kolegu Plenkoviću na Markovem trgu, že dolgo ni bilo. Zakaj, skoraj gotovo vedo na Hrvaškem, pa tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu.