»Ne zahtevamo le vode in svetlobe, ampak tudi demokracijo in prihodnost«
Na protestih opozicije po celi državi se je zbralo več tisoč ljudi.
Odpri galerijo
Zaradi zaskrbljujočih humanitarnih razmer je Varnostni svet ZN na zahtevo ZDA že sklical izredno zasedanje. FOTO: Matias Delacroix/Afp
Venezuelci po celi državi so se v soboto zbrali na množičnih demonstracijah v okviru »operacije svoboda«, h kateri je pozval opozicijski voditelj Juan Guaido, da bi s tem še povečal pritisk na predsednika Nicolasa Madura, naj odstopi. Hkrati je v prestolnici Caracas potekal shod v podporo Maduru.
»Ne zahtevamo le vode in svetlobe, ampak tudi demokracijo in prihodnost,« je pozval Guaido na zborovanju v Caracasu. Država se že tedne bori z izpadi elektrike, ki otežujejo tudi oskrbo z vodo.
Maduru se je uspelo obdržati na oblasti le zaradi podpore paravojaških skupin, je dodal samooklicani začasni predsednik Guaido. Po njegovi oceni si več kot 90 odstotkov državljanov želi spremembe oblasti. »Vsi na ceste, začnimo z zadnjo fazo končanja uzurpacije,« je še pozval Guaido.
Na protestih opozicije po celi državi se je v soboto zbralo več tisoč ljudi. Na shodu v mestu Maracaibo sta bila začasno pridržana dva opozicijska politika, okoli 30 protestnikov pa je bilo ranjenih v spopadih s policijo na severozahodu države.
Medtem se je večje število ljudi zbralo tudi na provladnih protestih pred predsedniško palačo. »Skupaj, permanentno mobilizirani, branimo nacionalni mir in neodvisnost, končajmo vmešavanje,« je tvitnil Maduro. Kasneje je pozval Mehiko in Urugvaj, naj ponovno zaženeta pobudo za dialog, s katerim bi rešili krizo brez tujega vmešavanja. Državi sta to predlagali prvič januarja.
Guaido je »operacijo svoboda« naznanil v sredo, potem ko je venezuelska ustavodajna skupščina, ki jo je leta 2017 samovoljno ustanovil Maduro, soglasno odločila, da se mu odvzame imuniteta.
ZDA so v petek nato uvedle sankcije proti več podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Ameriški podpredsednik Mike Pence je ob tem v Houstonu poudaril, da »venezuelska nafta pripada Venezuelcem«. Zagotovil je, da bodo ZDA nadaljevale diplomatski in gospodarski pritisk na Caracas, da bi dosegle miren prehod v demokracijo v Venezueli. Pristavil pa, da ostajajo odprte vse možnosti.
Zaradi zaskrbljujočih humanitarnih razmer je Varnostni svet ZN na zahtevo ZDA že sklical izredno zasedanje. To bo v sredo, udeležil pa se ga bo tudi Pence.
Po podatkih ZN kar sedem milijonov Venezuelcev oz. 24 odstotkov vsega prebivalstva potrebuje humanitarno pomoč in ima omejen dostop do hrane in zdravil. Maduro za gospodarske težave krivi ameriške sankcije, Guaido pa korupcijo in slabo upravljanje vlade.
»Ne zahtevamo le vode in svetlobe, ampak tudi demokracijo in prihodnost,« je pozval Guaido na zborovanju v Caracasu. Država se že tedne bori z izpadi elektrike, ki otežujejo tudi oskrbo z vodo.
Maduru se je uspelo obdržati na oblasti le zaradi podpore paravojaških skupin, je dodal samooklicani začasni predsednik Guaido. Po njegovi oceni si več kot 90 odstotkov državljanov želi spremembe oblasti. »Vsi na ceste, začnimo z zadnjo fazo končanja uzurpacije,« je še pozval Guaido.
Na protestih opozicije po celi državi se je v soboto zbralo več tisoč ljudi. FOTO: Ho Afp
Na protestih opozicije po celi državi se je v soboto zbralo več tisoč ljudi. Na shodu v mestu Maracaibo sta bila začasno pridržana dva opozicijska politika, okoli 30 protestnikov pa je bilo ranjenih v spopadih s policijo na severozahodu države.
Medtem se je večje število ljudi zbralo tudi na provladnih protestih pred predsedniško palačo. »Skupaj, permanentno mobilizirani, branimo nacionalni mir in neodvisnost, končajmo vmešavanje,« je tvitnil Maduro. Kasneje je pozval Mehiko in Urugvaj, naj ponovno zaženeta pobudo za dialog, s katerim bi rešili krizo brez tujega vmešavanja. Državi sta to predlagali prvič januarja.
Guaido je »operacijo svoboda« naznanil v sredo, potem ko je venezuelska ustavodajna skupščina, ki jo je leta 2017 samovoljno ustanovil Maduro, soglasno odločila, da se mu odvzame imuniteta.
Po podatkih ZN kar sedem milijonov Venezuelcev oz. 24 odstotkov vsega prebivalstva potrebuje humanitarno pomoč. FOTO: Federico Parra/Afp
ZDA so v petek nato uvedle sankcije proti več podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Ameriški podpredsednik Mike Pence je ob tem v Houstonu poudaril, da »venezuelska nafta pripada Venezuelcem«. Zagotovil je, da bodo ZDA nadaljevale diplomatski in gospodarski pritisk na Caracas, da bi dosegle miren prehod v demokracijo v Venezueli. Pristavil pa, da ostajajo odprte vse možnosti.
Zaradi zaskrbljujočih humanitarnih razmer je Varnostni svet ZN na zahtevo ZDA že sklical izredno zasedanje. To bo v sredo, udeležil pa se ga bo tudi Pence.
Po podatkih ZN kar sedem milijonov Venezuelcev oz. 24 odstotkov vsega prebivalstva potrebuje humanitarno pomoč in ima omejen dostop do hrane in zdravil. Maduro za gospodarske težave krivi ameriške sankcije, Guaido pa korupcijo in slabo upravljanje vlade.
