Nekdanja ruandska ministra nista več kriva genocida

Justin Mugenzi in Prosper Mugiraneza, ki sta bila leta 2011 obsojena na 30 let zapora, sta na prostosti.

Objavljeno
04. februar 2013 11.05
Posodobljeno
04. februar 2013 11.45
TANZANIA-RWANDA-GENOCIDE-COURT-UN
Mo. Z., Delo.si
Mo. Z., Delo.si

Aruša, Tanzanija - Prizivno sodišče ZN je danes odredilo izpustitev leta 2011 zaradi sodelovanja v genocidu obsojenih nekdanjih ruandskih ministrov Justina Mugenzija in Prosperja Mugiranezo. Kot je po pisanju spletnega portala TV5 Monde dejal sodnik Thedor Meron, je sodišče zavrnilo obsodbo nižjega sodišča iz leta 2011, po kateri sta bila nekdanja minister za javno upravo in minister za trgovino sokriva sodelovanja v genocidu in spodbujanju k pobojem leta 1994 v Ruandi.

»Zdaj nihče več ne bo rekel, da je vlada načrtovala poboj,« je današnjo odločitev sodišča komentiral Justin Mugenzi, ki je ves čas zanikal krivdo.

Nekdanja ruandska ministra je sodišče ZN s sedežem v Aruši septembra 2011 obsodilo na 30 let zapora zaradi sodelovanja v pokolu nad manjšinskimi Tutsiji leta 1994. Ministra je sodišče spoznalo za kriva, ker sta se nekaj dni pred pokolom udeležila ministrskega sveta, na katerem so s položaja prefekta Butare, kjer se je pozneje začel pokol, razrešili Jean-Baptista Habjarimana. Dva dni zatem pa sta sodelovala tudi na sestanku pri predsedniku Theodoreju Sindikubvabi, kjer je ta pozval k poboju Tutsijev, kot je to počel tudi v javnih govorih, od katerih so jih nekaj predvajali celo na radiu. Tožilstvo je takrat za ministra zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, ker sto dni trajajočega masakra »nista imela namena preprečiti in ker sta sodelovala pri pozivih h pokolu«.

Pritožbeno sodišče pa je danes obsodbo iz leta 2011 zavrnilo rekoč, da ministra Mugenzi in Mugiranezo takrat nista vnaprej vedela, o čem bo predsednik Sindikubvabo govoril na sestanku, odločitev o odstavitvi prefekta Butare pa bi bila lahko »povezana s političnimi in administrativnimi vzroki in ne nujno s pokolom«.

Genocid v Ruandi je 6. aprila 1994 sprožila sestrelitev letala s takratnim ruandskim predsednikom Juvenalom Habjarimanom. Hutujski skrajneži so dejanje namreč pripisali Tutsijem, nakar so njihove milice, vojska in ostanki Habjarimanove garde začeli pogrom nad celotnim plemenom Tutsi, ki je predstavljalo kakih deset odstotkov prebivalstva v Ruandi. Nasilje je zahtevalo okoli 800.000 življenj. Osmega novembra 1994 so z resolucijo ustanovili posebno sodišče Združenih narodov za vojne zločine v Ruandi (ICTR).