Tiskane izdaje
Berlin - Država, ki najodločneje zagovarja nadzor nad proračunsko politiko evrskih držav, danes še ni dosegla dogovora med vlado in opozicijo o tem. Pogajanja o proračunskem paktu, ki je za Nemčijo osrednji program reševanja evrske krize, se bodo nadaljevala prihodnji teden.
Takšne nemške težave so za mnoge samo dokaz, da je gospodarsko in finančno najmočnejša evrska država prej ovira kot pomoč pri reševanju krize skupne evropske valute. Bo evropska komisija zdaj poskušala prisiliti Nemčijo v skupne evropske varščine za bančne in državne izgube? Njen predsednik José Manuel Barroso že napoveduje ofenzivo za čim hitrejšo uvedbo skupnih evrskih varščin za banke ali evrske obveznice.
Predsednik evropske komisije bi temelje za bančno unijo rad postavil že na junijskem vrhu EU in upa, da bo pridobil Nemčijo z obljubo tesnejše integracije tudi pri drugih vprašanjih, še posebno pri večjem nadzoru nad proračuni evrskih držav, govori pa se tudi o morebitnem usklajevanju davčne politike. Tako kot Barroso tudi predsednica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde ne verjame, da ima evrsko območje še veliko časa. Medtem je že slišati dvome, da bo sto milijard evrov sploh zadostovalo za stabilizacijo španskega bančnega sektorja, pa tudi Italija mora za svoje dolgove spet plačevati nevarno visoke obresti. Premier države, ki bo morala do leta 2014 po podatkih ameriške banke JP Morgan odplačati za 670 milijard evrov starih dolgov, je danes v Berlinu sicer odločno zavračal možnost evropske in mednarodne finančne pomoči, a mnogi spominjajo, da je pred Mariem Montijem enako govoril tudi španski premier Mariano Rajoy.
Nekaj razburjenja je v nemški javnosti povzročil tudi britanski finančni minister George Osborne, ki je izjavil, da je morda izstop Grčije iz evrskega območja cena, ki jo bo treba plačati za nemško soglasje k reševanju evrskega območja. Uradni Berlin tega sicer ni niti komentiral, a je finančni minister Wolfgang Schäuble že v torek poudaril, da Grčija še vedno ne izpolnjuje zahtev evropske komisije, ECB in IMF. Nemčija pa še naprej poudarja privrženost tesnejšemu evropskemu povezovanju, vendar bi morali po njenem prepričanju pred bančno dobiti tesno proračunsko unijo.
Minister Erjavec v Berlinu
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je danes na povabilo nemškega šefa diplomacije Guida Westerwelleja obiskal Berlin. Ministra sta se pogovarjala o meddržavnih odnosih, Zahodnem Balkanu, Siriji ter strateškem partnerstvu Evropske unije z Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, Nemčija pa bo Slovenijo podprla tudi pri prizadevanju za vpis idrijskega rudnika v svetovno dediščino Unesca. Govorila sta tudi o gospodarskem sodelovanju, saj je Nemčija najpomembnejša partnerica Slovenije pri blagovni menjavi in peta pri investicijah, ministra pa se zavzemata tudi za povezovanje drugih vladnih resorjev – Slovenija zaradi interesa za železniško sodelovanje še posebno za obisk nemškega prometnega ministra v naši državi.
