Nemčija o NSA: Azil za Snowdna ali zavezništvo z ZDA?

Berlin – Do ustoličenja nove vlade je nemški bundestag, pa čeprav izvoljen že konec septembra, na podaljšanih počitnicah, ki pa so jih danes prekinili zaradi razprave o prisluškovanju ameriških ­obveščevalnih služb.

Tisti, ki so mislili, da bodo na izrednem zasedanju bundestaga zaradi razkritij ameriškega žvižgača Edwarda Snowdna na tapeti le ZDA, so delali račun brez krščanskodemokratske kanclerke, ki je prvo parlamentarno razpravo sedeminpetdeset dni po parlamentarnih volitvah izkoristila tudi za opozorilo Rusiji pred vrhom EU v Vilni.

Angela Merkel od Moskve zahteva, naj se pri vprašanju vzhodnega partnerstva odreče vsakega pritiska na Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo, tako da bodo lahko te države same odločile o približevanju EU. »Tretja stran ne bo imela pravice veta,« je Merklova opozorila na načelo nevmešavanja v ustanovni listini Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki jo je podpisala tudi Rusija. Predsedniku Vladimirju Putinu je kanclerka večkrat povedala, da tesnejši stiki EU z državami, kot so Ukrajina, Moldavija ali Gruzija, niso uperjeni proti Rusiji, kljub temu pa so nekatere države v preteklih mesecih doživljale pritiske, Armenija se je celo odločila, da sporazuma ne bo podpisala, in je raje sklenila carinsko unijo z Rusijo. Ukrajino je Angela Merkel opozorila, da mora najprej uresničiti reforme in končati »selektivno pravosodje« proti opozicijski političarki Juliji Timošenko, vrh v Vilni pa bi moral biti po prepričanju nemške voditeljice znamenje dokončnega obračuna s hladno vojno.

»Dobrodošel v Nemčiji, gospod Snowden«

Večina v novem bundestagu, ki jo po septembrskih volitvah predstavljajo socialdemokrati, zeleni in Levica, na posebnem zasedanju o ameriškem prisluškovanju ni hotela razpravljati o Rusiji, ampak so nadaljevali tam, kjer je kanclerka prisluškovalno afero označila kot preizkušnjo za nemško-ameriške odnose in od ZDA zahtevala razjasnitev ter povrnitev zaupanja. Za nekatere zaupanja ni več veliko po spoznanju, da je ameriška obveščevalna služba NSA prisluškovala tudi zasebnemu telefonu kanclerke Merklove in pred bundestagom je nekaj deset demonstrantov razstavilo parolo: »Welcome to Germany, Mr. Snowden!«

Kot prvi govornik je po kanclerki nastopil Dietmar Bartsch iz stranke Levica, kar kaže na nova razmerja v nemškem političnem življenju. Če bodo unija CDU/CSU in socialdemokrati sklenili veliko koalicijo, bodo prav domnevni nasledniki vzhodnonemške komunistične partije najmočnejša opozicijska stranka v bundestagu.

Za Edwarda Snowdna se je posebej zavzel tudi zeleni parlamentarec Hans-Christian Ströbele, ki je ameriškega žvižgača nedavno obiskal v Moskvi. »Ste sploh že razmislili o tem, da bi se Edwardu Snowdnu zahvalili?« je zeleni starosta vprašal kanclerko Merklovo. »Konec koncev se morate njemu zahvaliti, da vašemu prenosnemu telefonu prav zdaj najbrž ne prisluškujejo!« Zvezna vlada je popolnoma odpovedala, verjame Ströbele, ki je za Snowdna spet zahteval azil. »Snowdna potrebujemo, če on ni kronska priča, to ni nihče!«

»Afera NSA mora biti klic prebujenja,« verjame tudi socialdemokratski politik Thomas Oppermann, ki bi ga nekateri radi videli kot prihodnjega nemškega zunanjega ministra. »Za raziskave dajemo 75 milijard evrov na leto, a kaj nam to pomaga, če je mogoče težko pridobljene rezultate z lahkoto špijonirati?« Za Oppermana so ZDA, ko gre za varstvo pred terorističnimi napadi, najpomembnejša partnerica Nemčije, pri prisluškovanju pa se zaupanje preneha.

»ZDA so pomagale Nemčijo narediti takšno, kakršna je,« je stališče stranke Angele Merkel zastopal krščanski demokrat Peter­ Beyer. »Ne povezujejo nas le zgodovinske izkušnje, ampak tudi skupne vrednote, kot so demokracija, svoboda posameznika, tržno gospodarstvo!« Amerika in Evropa sta se pred leti zaradi različnih pogledov na iraško vojno in ameriške strateške usmeritve proti pacifiškemu območju oddaljili druga od druge in prav kanclerka Angela Merkel je po njegovem prepričanju pomagala, da so se spet približali.

Prisluškovalni škandal je pokazal, da so meje spet prestopili, prisluškovanje kanclerkinemu telefonu ni sprejemljivo, prav tako ne industrijsko vohunjenje in prisluškovanje vsem komunikacijam po dolgem in počez. Po krščanskodemokratskem prepričanju je spore vseeno treba postaviti v okvir, če trdno partnerstvo pomeni, da se pogovarjajo tudi o neprijetnih stvareh, je v nemškem interesu povrnitev zaupanja na obeh straneh Atlantskega oceana. Sedanja nemška vlada zato nasprotuje azilu za Edwarda Snowdna.