Tiskane izdaje
V četrtek je namreč premierka Jingluk Šinavatra preživela glasovanje o zaupnici v parlamentu, kjer ima v spodnjem domu večino njena Stranka za Tajce (Puea Thai). Tako se je zdelo, da bodo pripadniki »rumenih srajc«, ki že več dni demonstrirajo in zahtevajo odstop vlade, končno privolili v pogajanja in kompromise.
Za Jingluk Šinavatro, še bolj pa za njenim bratom, nekdanjim premierom Thaksinom Šinavatro, ki je zdaj v izgnanstvu, stojijo »rdeče srajce«. Bangkok se še vedno spominja pomladi 2010, ko je več deset tisoč teh »srajc« dva meseca preživelo na barikadah in ko je skupina demonstrantov v rdečem prodrla v parlament in zahtevala nove volitve.
Nova tajska kriza se je pravzaprav začela, ko je spodnji dom parlamenta 1. novembra izglasoval zakon o široki amnestiji. Jingluk Šinavatra je pričakovala, da bi to lahko bil prvi kompromis med njeno stranko Puea Thai in Demokratsko stranko. Amnestija bi namreč veljala za vse politične zločine, storjene od leta 2004 do poletja 2013. Čeprav bi se z njo odprla vrata Thaksinu, ki bi se lahko vrnil v državo, čeprav mu je bila zaradi korupcije izrečena dveletna zaporna kazen, bi bil s tem zaščiten tudi nekdanji premier in voditelj Demokratske stranke Abhisit Vedžadživa, proti kateremu ne bi več mogli sprožiti preiskave zaradi uporabe sile in smrti najmanj 90 demonstrantov med »rdečim« obleganjem pred tremi leti.
Tako so se počutili izdane »rumeni«, ki so v zakonu videli pretvezo za Thaksinovo vrnitev ne samo v državo, temveč tudi na oblast, pa tudi »rdeči«, ki vztrajajo pri ugotavljanju odgovornosti nekdanje vlade za prelivanje krvi, preganjanje in kršitev človekovih pravic. In tako so prvi in drugi spet odšli na ulice.
Čeprav je amnestijo deset dni pozneje zavrnil senat, tajska ustava omogoča vladajoči stranki čez 180 dni ponovno poslati predlog v parlament in z večinskim glasovanjem začne zakon takoj veljati. »Rumeni« slutijo, da bo Jingluk naredila prav to, saj so prepričani, da je ona tako ali tako samo nadomestna voditeljica, ki ščiti interese in izvaja politiko svojega starejšega brata. Zato je te dni na ulicah več teh kot »rdečih«.
V nedeljo se jih je v Bangkoku zbralo več kot sto tisoč. Pod vodstvom Suthepa Thaugsubana, nekdanjega namestnika premiera, ki je odstopil s položaja poslanca opozicijske Demokratske stranke, da bi se posvetil gibanju »rumenih srajc«, so prodrli v prostore nekaj ministrstev in od ministrov zahtevali, naj odstopijo, od uradnikov pa, naj prenehajo služiti vladi Jingluk Šinavatre.
Njihov cilj so bila zlasti ministrstva za finance, zunanje in notranje zadeve, v sredo pa se jim je posrečilo blokirati oddelke za posebne preiskave, kar je skoraj enako kot ameriška FBI. Njenega načelnika so obtožili strankarske diskriminacije pri izvajanju preiskav proti nasprotnikom Thaksina Šinavatre in sedanje vlade.
Premierka je na začetku tedna v nekaterih predelih glavnega mesta odobrila uvedbo policijske ure, odločno pa je zavrnila uporabo sile. Takoj se je postavilo vprašanje, na katero stran bi se sploh postavila vojska, če bi se razmere še bolj zaostrile, saj so bili doslej tajski generali bolj na »rumeni«, elitistični in monarhistični, kot na »rdeči«, pretežno kmečki in populistični strani.
Opozicija je izkoristila novo krizo, da je obtožila premierko korupcije, nesposobnosti in vloge marionete v rokah izgnanega brata, zato je zahtevala glasovanje o zaupnici. Jingluk je v spodnjem domu zlahka dobila več kot polovico od 492 glasov. Zaupanje ji je potrdilo 297 poslancev, 134 jih je bilo proti. Zdi se, da s tem še ne bo konec protestov, ki so se medtem razširili na
Zmaga bi pomenila odstop Jingluk Šinavatre in nove volitve, a nič ne kaže, da bi bila pripravljena sprejeti takšno zahtevo. »Rdeče srajce« so sicer pripravljene na protiudar na ulicah, na katerih divja vojna barv, idej in hrupa. »Rumeni« udarjajo s plastičnimi pestmi in piskajo s piščalkami, »rdeči« pa vračajo s klopotanjem plastičnih stopal in zvokom, podobnim sireni ekspresnega vlaka.
Opozorila turistom
Ne skrbi samo Tajcev, kako se bo končala sedanja kriza. Navsezadnje gre za eno največjih demokracij na azijski celini in drugo največjo gospodarsko silo jugovzhodne Azije. Gre tudi za občutljiv trenutek, ko je bilo mogoče pričakovati, da bo novi val tujih naložb pripomogel k zaustavitvi nenehnega upadanja proizvodnje v zadnjih sedmih mesecih in ko je vlada v sredo brez napovedi znižala obresti in s tem priznala slabitev gospodarske moči.
Vse to je zdaj spet zelo negotovo. Prav gotovo bo novi val protestov prizadel tudi turizem, saj je najmanj 23 držav izdalo opozorilo državljanom, naj poskrbijo za svojo varnost med obiski nekaterih mest, kjer bi se protesti lahko zaostrili. Kot vedno del Tajcev čaka, ali se bo na vse to odzval kralj. Bhumibol Aduljadej bo prihodnji četrtek star 86 let in njegova največja zasluga za tajsko stabilnost je, da je še živ. Prava kriza se pričakuje šele, ko bo zaprl oči in zapustil državo z vrsto globokih dilem in nerešenih vprašanj. In ker že zdaj divja vojna barv, je mogoče pričakovati, da bo takrat prišel dan nevarne pisanosti.
