Nemirna Bosna spet na bruseljski mizi

Bruselj – »V Bosni in Hercegovini je veliko voditeljev. Čas je, da pokažejo moč vodenja,« je ob prihodu na zasedanje ­vodij diplomacij članic­ EU ­povedala njena visoka zunanjepolitična predstavnica Catherine Ashton.

Zaradi nemirov v Sarajevu in drugih mestih se je bolj ali manj nedelujoča balkanska država, ki je v najhujši krizi po koncu vojne leta 1995, spet znašla na dnevnem redu Unije. Ashtonova je opozorila, da bi se politiki v BiH morali zavedati pomena vprašanj, ki jih postavljajo ljudje. To ne zadeva le gospodarske, marveč tudi politično raven. Ashtonova je izrazila pripravljenost za pomoč BiH in upanje na napredek. Izjavo visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Valentina Inzka, češ da bi v primeru za­ostrovanja utegnili uporabiti v BiH razporejene sile EU, je označila za visoko hipotetično.

Britanski zunanji minister William Hague je v Bruslju priznal, da so demonstracije »budnica za vse nas«. BiH da potrebuje nova evropska prizadevanja za pomoč na poti v EU in Nato. Pot Sarajeva v Unijo je v zadnjih letih skoraj povsem zastala. Še več, z zamrznitvijo dela predpristopne pomoči je Bruselj kaznoval neuresničitev sodbe evropskega sodišča za človekove pravice o diskriminatornih volitvah. Po drugi strani so nemiri udarec za EU, ki se je zadovoljila s položajem, ko v državi, ki je bila v devetdesetih letih prizorišče krvave morije in genocida nad Bošnjaki, ni bilo nasilja.

Po oceni hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić je glavno sporočilo zasedanja, da se EU mora takoj odzvati, saj je BiH evropska tema. Vsekakor da bi morali preprečiti, da ne nastanejo medenični konflikti. Zagreb predlaga, da bi morali ponuditi BiH poseben model približevanja Uniji in priprav na članstvo. Urejali bi konkretne težave, ki so bile v zadnjih letih na dnevnem redu. Po besedah Pusićeve je približevanje Unije med redkimi stvarmi, ki imajo legitimnost v državi.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je prepričan, da bi vprašanje BiH morali reševati z evropskim posredovanjem po zgledu poti, po kateri sta pod okriljem Bruslja doslej uspešno šla Kosovo in Srbija. Sama Unija da se ni dovolj angažirala v BiH. »Edina perspektiva BiH je evropska perspektiva,« je prepričan Erjavec. Državi da bi utegnile groziti ne samo gospodarske in socialne, marveč tudi medetnične napetosti. Poleg tega da je BiH ključna za širšo stabilnost v balkanski regiji.

Ne palica, ampak korenčki

Glede Ukrajine se je Slovenija pridružila državam, ki nasprotujejo sankcijam proti režimu Viktorja Janukoviča. Njihovi zagovorniki bi kaznovali ljudi, vpletene v nasilen obračun z demonstranti. Ukrepi, ki so se doslej največkrat omenjali, so vizumske omejitve in zamrznitev njihovega premoženja v EU. »Sankcije bolj kot politike in oligarhe prizadenejo prebivalstvo,« je povedal Erjavec. Zagovornice sankcij so znotraj EU v manjšini, največ naklonjenosti takemu ukrepanju je v baltskih državah.

»Ukrajina bo občutila posledice, če bo uporabljeno nasilje proti demonstrantom,« je napovedal švedski zunanji minister Carl Bildt. Toda opozoril je, da politični pogovori v Ukrajini ne napredujejo. Kljub temu da Unija še ne razmišlja o sankcijah, saj njen način dela ni palica, marveč korenčki, ki kot spodbude delujejo na dolgi rok. Po besedah njegovega nemškega kolega Frank-Walterja Steinmeierja so demonstracije pokazale, da ljudje zavračajo gnile kompromise in da igranje na čas, kakršno uprizarja Janukovič, ni perspektiva za ­rešitev.

Ključni del bruseljske spodbude napol bankrotirani Ukrajini ima finančno naravo. Drugače kot vladar iz Kremlja Vladimir Putin, ki je s ciljem, preprečiti izmik Kijeva njegovemu nadzoru, dal na mizo 15 milijard dolarjev posojil in nižje cene plina, je Unija oklevala. Ponujala je le okoli 610 milijonov evrov pomoči in dolgoročne koristi od pridruževanja. Po novem se EU bolj intenzivno vključuje v reševanje gospodarskih težav Ukrajine, ki nujno potrebuje okoli 25 milijard dolarjev. Glede tega že potekajo pogovori z IMF. V zameno za posojila bi Ukrajina morala izpeljati zahtevane reforme.

Unija si želi, da bi politični igralci v Ukrajini sestavili novo vlado, ki bi izpeljala ustavno reformo za zagotovitev večjega ravnotežja oblasti. »Ponudba za podpis pridružitvenega sporazuma ostaja na mizi,« je sporočil vodja britanske diplomacije William Hague. Toda končni cilj ukrajinske barke je negotov. V zadnjem stavku sklepov ministrov je zapisano, da sporazum ni končni cilj sodelovanja med EU in Ukrajino. To najbrž pomeni, da vsaj načeloma ne izključujejo perspektive njenega še tesnejšega povezovanja z Unijo, morda tudi članstva.