Nemško-ameriška prisluškovalna zveza

Berlin – Ameriški predsednik Barack Obama je obljubil boljši nadzor nad vohunjenjem njegove vojaške obveščevalne službe v prijateljskih državah, zahtevo kanclerke Angele Merkel, da morajo na nemških tleh veljati nemški zakoni, pa bi popolnoma zadovoljil le dogovor o odpovedi medsebojnemu vohunjenju.

Za mnoge Nemce Obamova napoved ostrejšega nadzora nad prisluškovanjem tudi za tuje državljane in varovanja podatkov pri nevtralni agenciji ne pomeni korenite spremembe dosedanje ameriške politike, ampak je lahko samo prvi korak. Najmanj, kar pričakujejo, je, da se bodo pogajanja o odpovedi medsebojnemu vohunjenju nadaljevala. Predstavniki nemške vlade so sicer zadovoljni, da bo po predsednikovih napovedih varstvo nad osebnimi podatki tudi za državljane prijateljskih držav okrepljeno, najprej pa želijo natančno preučiti predloge in nadaljevati z zaupnimi pogovori o novih temeljih za sodelovanje obveščevalnih služb.

Od vseh Nemcev pa lahko najbrž samo kanclerka Angela Merkel računa, da Američani ne bodo več prisluškovali njenemu telefonu, potem ko je to svečano obljubil sam predsednik Obama, in še ona samo pogojno. Po jasnih namigih iz Washingtona se v Berlinu bojijo, da sporazuma o odpovedi medsebojnega vohunjenja, ki si ga želijo, ne bo. V nedavnem intervjuju za televizijsko družbo ZDF je Obama zagotovil, da ne bo dovolil ogrožanja prijateljskih odnosov med državama, kritiki njegovega petkovega nastopa pa niso pomirjeni. Ne le, da so dobili veliko manj, kot bi radi, opozarjajo tudi, da je ameriški predsednik številne podrobnosti pustil še odprte in bo moral z nekaterimi bo soglašati tudi kongres. Republikanski voditelj John Boehner je že zagotovil, »da predstavniški dom ne bo spodkopaval operativne integritete osrednjih programov, ki so Ameriki doslej zagotavljali varnost«, svoje bodo zagotovo povedala tudi ameriška sodišča.

Obamovi napačni zaključki

»Vzhodna Nemčija nam kaže, kaj se zgodi, če veliki državni aparat nadzoruje svoje državljane,« je v omenjenem intervjuju povedal Obama, a v Nemčiji mnogi menijo, da iz tega primera še ni potegnil pravih zaključkov. »Narediti moramo vse, da bomo podatke o naših državljanih bolje zaščitili pred obveščevalnimi službami,« pravi tudi nemški minister za pravosodje Heiko Maas, nekateri opozicijski politiki pa nemško pravosodje pozivajo h konkretnim ukrepom. Ves svet ve, da so ameriške obveščevalne službe prisluškovale nemški kanclerki in to je priznal sam predsednik ZDA, državni tožilec pa še ni začel s postopkom, se pritožuje zeleni parlamentarec Hans-Christian Ströbele. V Nemčiji pa se že sprašujejo, ali se lahko to spremeni, pa čeprav tožilstvo položaj za zdaj samo opazuje.

Postopek bi bil težaven tudi zato, ker bi moral biti uperjen proti konkretnim osebam in bi bilo zelo težko pridobiti dokaze, ameriška vlada doslej ni odgovorila niti na vsa vprašanja, ki so jih že pred meseci poslali iz Berlina. Nihče tudi ne dvomi, da bi še bolj obremenil odnose med tesnima zaveznicama v paktu Nato in v svetu nasploh, pa čeprav so med Nemčijo in ZDA že zdaj tudi številni nesporazumi, še posebej, če sta na oblasti stranki z različnim ideološkim nabojem. Republikanskemu predsedniku ZDA Georgeu W. Bushu se je tako socialdemokratski kancler Gerhard Schröder upiral zaradi iraške vojne, kot je v intervjuju za ZDF povedal tudi demokratski predsednik ZDA Barack Obama, pa tudi on in konservativna kanclerka Nemčije ne soglašata vedno.

V osrednji evropski državi, ki je bila še ne tako davno razdeljena na prozahodni in prosovjetski del, pa so mnogi tudi bolj prizanesljivi do obveščevalnih dilem tesne zaveznice. Torsten Krauel v časopisu Die Welt tako spominja, da se je celo ameriška neodvisnost posrečila s pomočjo uspešnih vohunskih akcij proti angleškim kolonialnim gospodarjem, pa tudi med drugo svetovno vojno so lahko dve fronti vzdrževali zaradi uspešnega prisluškovanja japonskim radijskim komunikacijam.

Po teh trditvah bi morda celo teroristične napade z enajstega septembra 2001 pravočasno zaznali, če ne bi zaradi stranpoti predsednika Richarda Nixona radikalno zmanjšali pristojnosti obveščevalnih služb na domačih tleh. »NSA ni Gestapo,« primerjave ameriškega vohunjenja s totalitarnimi režimi zavrača časopis, razlog prisluškovanja pa je zaščita pred teroristi, »ki hočejo ljudi ubijati kot muhe in bi, ne da bi trenili, sprožili tudi jedrsko bombo.«