Nemško-ameriški strah pred kitajsko pomočjo ruski invaziji na Ukrajino
Brez velikega pompa in celo brez spremljajočih novinarjev ali tiskovne konference je nemški kancler Olaf Scholz sinoči obiskal Washington. Suho sporočilo Bele hiše pravi, da sta z demokratskim predsednikom ZDA Joejem Bidnom potrdila trdne meddržavne odnose ter ob prvi obletnici brutalne ruske invazije na Ukrajino razpravljala o nadaljevanju prizadevanj za zagotovitev varnostne, humanitarne, gospodarske in politične pomoči Ukrajini. Govorila sta tudi o pomembnosti ohranjevanja globalne solidarnosti z ukrajinskim ljudstvom.
Še pred pogovori sta si zahodna državnika izmenjala nekaj pohval na ta račun. Predsednik Biden se je kanclerju Scholzu zahvalil za veliko podporo Ukrajini, ta pa je govoril o pomembnosti skupnega ukrepanja in sporočil, da bodo s tem nadaljevali, »dokler bo treba«. Nemško-ameriški delovni pogovor na najvišji ravni, prvi po ruskem napadu na Ukrajino, je potekal sredi strahov pred kitajskim oboroževanjem Rusije.
To bi docela spremenilo dinamiko vojne, doslej zaznamovane z zahodno pomočjo uporu ukrajinskega ljudstva proti močnejšemu sovražniku. Demokratska Bela hiša in socialdemokratska kanclerska palača se nahajata tudi v navzkrižnem ognju obtožb, da Kijevu pomagata premalo in prepozno, ter hkratnih pritoževanj zaradi gigantskih stroškov pomoči. Biden je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagotovil že več kot sto milijard dolarjev, a je le kakšna petina namenjena tega oboroževanju in še to je omejeno na obrambo.
Bela hiša je pravkar naznanila 400 novih milijonov dolarjev vojaške pomoči, a med visoko učinkovitimi izstrelki tudi tokrat ne bo vojaških letal, ki jih zahteva ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Morebitno kitajsko oboroževanje Rusije bi v škripce pripeljalo tudi Nemčijo, saj je Kitajska največja nemška trgovinska partnerica. Kancler Scholz je že na pošiljanje svojih tankov v Ukrajino pristal šele po pristanku Bidna na pošiljanje ameriških.
Skupna fronta ZDA in Nemčije pa je vendarle osrednji steber enotnega Natovega in vsega zahodnega odgovora na najhujšo kršitev miru v Evropi po drugi svetovni vojni. Zunanjepolitični predstavnik Bele hiše za tisk John Kirby je povedal, da še niso opazili znamenj kitajskega oboroževanja Rusije, a tudi ne odločitve Pekinga proti temu. Morebitni še hujši zapleti na ukrajinski fronti se napovedujejo v času, ko vse več ameriških obveščevalnih služb soglaša z izvorom covida-19 v wuhanskem Inštitutu za virologijo. Biden se je sinoči brez besed obrnil od novinarjev, ki so ga spraševali o morebitnih povračilnih ukrepih za več kot milijon v pandemiji umrlih Američanov ter skoraj sedem milijonov po vsem svetu.
